Napadalna psička

Sem iskala tako temo, pa nič našla... Skoraj ne verjamem, da je še ni 

Doma imamo 11 let staro psičko (pudelj). Na kavču ima, že odkar jo imamo (torej od njenih treh mesecev), svojo blazino, kjer dostikrat leži, in nikoli ni bilo nobenih problemov, če je kdo sedel na njenem mestu ali zraven njega. Je pač šla kam drugam, ali pa zraven.

Pred približno tremi tedni pa je postala napadalna, ampak samo, če jo kdo boža medtem ko leži na tistem njenem določenem delu kavča. Če je ne boža, ampak samo sedi zraven, je okej. Pa tudi ni taka do vseh - jaz in mama jo lahko na vse možne načine čohava, pa se bo nastavljala in nama lizala roke, na babico in mojega fanta pa začne po minuti božanja renčati, in ju hoče ugrizniti. Kako je z drugimi ljudmi, še nismo sprobali.
Čudno je, da če jo fant ali babica božata kjerkoli drugje, npr. ko je na fotelju ali na tleh, je čisto normalna in prijazna.

Ni nam jasno, zakaj je do tega prišlo
Najprej smo mislili, da jo je babica kdaj tam čohala, in jo je kaj zabolelo, pa si je zapomnila, ampak potem je postala napadalna tudi do fanta, tako da sigurno ni to.
Da bi kar naenkrat začela ščititi svoj teritorij pomoje ni preveč verjetno, glede na to, da je to njen teritorij že 11 let, in ne vem zakaj bi se počutila ogroženo ravno zdaj. Pa tudi v teh 11 letih je ponavadi vedno nekdo sedel zraven njene blazine, pa ni bilo nič narobe

Tretja možnost je pa, da je postala tečka, ker je stara Dejansko se mi zdi to najbolj verjetno, ker drugače ni nikoli bila napadalna do nikogar - nalajala je sicer določene pse, ki ji niso bili všeč, in posredovala, če se je kdo doma kregal. Ampak dlje od lajanja ni nikoli šlo.

Če ima katera kakšno idejo, zakaj bi lahko do tega prišlo, bi je bila zelo vesela
Priporočam se tudi za nasvete kako naj jo odvadimo te napadalnosti, in ji dopovemo naj tega ne počne S tem res nimamo nobenih izkušenj, ker niti ona niti naš prejšnji kuža nikoli nista bila napadalna (do sedaj). Predvsem se priporočam za nenasilne tehnike, ker se spomnem, da je bil eden izmed nasvetov v temi o muci, ki grize, da se jo malo s časopisom... Jaz tega res ne bi počela

Hvala za odgovor (in da se vam je dalo prebrati ta roman)!

Mi smo imeli take težave z muco. Dobili smo jo od družine, kjer se dve muci nista razumeli in so mogli dat eno stran. In smo jo dobili mi.
Najprej je bilo grozno, bal si se iti mimo, ker je začela "renčat" in prhat in te je kar opraskala, če si bil samo v njeni bližini. Kaj šele da bi jo kaj pobožal ali dvignil.

No, zdaj prha in renči samo še ko jo dvigneš (tega res ne prenese) ali pa če jo božaš pa ji ne paše. Potem zaprha pa skoči dol

Mami pravi da se ji je gotovo moglo zgodit kaj hudega ko je bila mladička, da je tako tečna zdaj. Ampak mi jo mamo radi

Enivej, point je, da je pri nas bil potreben samo čas, da je videla, da ji res noben noče nič hudega, in čez nekaj let je že sama prišla v naročje se čohat.

Sicer ni ravno ista situacija, ampak rajši jo pustite pri miru in jo pač ne božat, ko leži na kavču, mogoče bo potem videla, da ji noben ne bo nič naredil, pa bo nehala grizt.

Mi imamo kar hudo napadalnega psa, ampak samo do drugih psov. Do ljudi je bil napadalen samo takrat ko je videl da se je tujec hotel dotakniti člana družine ali pa če je videl da kdo koga žgečka itd. ampak smo to rešili s tem da smo mu rekli, da mora sedet in nato pred njim izvajali razne prizore npr. rokovanje, objem itd. in mu vsakič ko je hotel lajati ali pa napasti rekli NE! in ga ponovno posedli. Sčasoma se je navadil in razumel, da je takšna napadalnost napačna ker zanjo ni vzroka. Kar se tiče napadalnosti do psov, na tem pa še vedno delamo (še vedno hodi v šolo).

Flafi v vašem primeru bi premislila o temu da bi psičko peljala k veterinarju kjer bi jo lahko pregledali. Možno je da je z psičko kaj narobe oziroma da jo kaj boli in je zaradi tega na svojem teritoriju napadalna do drugih zato ker gre tja počivat. Na vaju z mamo je pa verjetno veliko bolj navezana kot pa na tvojo babico in fanta in zato noče renčat.

Vsekakor je potrebno najti vzrok za njeno obnašanje, kajti pes se nikakor ne sme tako obnašati. Sama prav dobro vem kako bi postopila, seveda, ko bi z zagotovostjo izključila da ni v posredi bolezen. Takoj, ko bi pes začel renčati bi mu ukazala, da mora prostor zapustiti. Ukazala bi mu jaz, verjetno zato, ker bi bila v našem kardelu jaz alfa.Torej, ko bi renčala na babico bi ji ukazala zapustiti prostor in to vsakič, ko bi se to ponovilo.To bi storila jaz, ki pač nimam tolerance do takih pasjih izbruhov.Ta prostor, ki si ga lasti ni njen zato, ker si ga je ona izbrala, ampak zato, ker ste ji vi dovolili, da je lahko tam. Vsaj tako bi moralo biti. Verjetno za kakšno bolj nežno dušo malo pregrobo, ampak vzgoja psa pač ni romantika.

Jaz bi rada poudarila, da se psa lahko vzgoji na dokaj nenasilen način. Psa ne tepemo in ga ne kaznujemo z raznimi neumnimi zadevami pri katerih se psu sanjalo ne bo za kaj je kaznovan itd. Samo toliko da si ne bo kdo, ki bere to temo mislil da je to ok.

Pomembno je, da se psa vzgaja od začetka in da si pri temu dosleden. Našega smo že od začetka božali ko je jedel in zato nikoli ne renči ko mu daš hrano, prav tako ve da mora počakati, ko mu jaz dajem hrano v skledo in da lahko gre k skledi šele takrat ko se jaz umaknem. Pes ima svojo hiško zunaj, v garaži pa ima še ležišče in ni nobenega problema ko se jaz usedem tam dol, pes ne stori nič drugega kot pa to da gre okoli mene in si poišče prostor kjer se lahko uleže zraven mene.

Pri učenju psa je zelo pomemben ton glasu, vztrajnost, potrpežljivost in avtoritativnost. Prav tako pa ne smete pod nobenim pogojem pričakovati poslušnosti če se z psom ne ukvarjate. Če ga pustite cel dan samega in se z njim ne igrate, ga ne učite, peljete na sprehode itd. potem vas zelo verjetno ne bo hotel ubogati.

Jaz sicer nimam izkušenj, se mi zdijo pa opisani nasveti zelo dobri (torej veterinar, če je slučajno kaj narobe, in ''prevzgoja'').

Bi pa nekaj rada samo off-topic ''zinla'', kar mi je padlo v oči ... namreč koliko teh 'tehnik vzgoje' se dejansko da preslikati na vzgojo otrok (doslednost, vzrajanje, potrpežljivost; nenasilno pokazati, koga je potrebno ubogati; izogibanje nesmiselnemu kaznovanju, ko pes/otrok ne ve, za kaj je kaznovan ... ). Če sem lahko še malo nesramna, bi rekla, da to nekaterim staršem manjka, potem pa imajo 'agresivne' oz. tako ali drugače 'problematične' otroke Pa upam, da ne bo kdo zdaj razumel tega kot izjavo, da so otroci enaki kot psi