moj navihanec

wau kak je luškani

     

krasen kuža, a ga kaj učiš? Škoda bi ga bilo pustiti, ker so zelo pametni, saj si videla, da je bil komisar Rex bolj pameten, ko njegovi dvonožni kolegi...

Čeprav se ne pusti česati, vedno vztrajam, pa na koncu popusti in se uleže na tla s kakšno kostjo, potem pa se izživlja nad njo. Jaz ga pa lepo češem.

Teta je misla, ko ga je prvič vidla s temi uhlji, da ima na glavi kapo.

Ful je luskan. Me pa zanima od kod je?

iii kolk je cortekan

Simona iz Maribora je, tako da nimaš daleč.

Kar se pa tiče njegove ubogljivosti, je pa zadnje čase tudi bolj muhast. Mene trenutno malo manj uboga, ko sta pa starša z njim je pa zelo priden. Kost prinese do mene, potem pa misli, da bom jaz za njim laufala, samo ga ignoriram, tako da jo na koncu  le spusti. Renčati ga še nisem videla, niti na koga ko bi prišel. Je zelo prijazen oz. razcrkljan. Edino na sosedovega psa, če so vrata odprta in mu pride hrano pojest, na to pa je res jezen. Še ko je bil majhen, se mu ni pustu, dvakrat mu je lahko vzel kost, potem jih je pa začel zakopavati.

No, naš zgleda pa angelček, ampak ko sem mu v šoli hotela vzet kost je pa zarenčal in jaz sem se nagonsko umaknila, kar je bila napaka. Njegova sestrica je počela isto. No in potem smo imeli "dopolnilni pouk" in smo ju s pomočjo vaditeljev tega odvadili, saj pes nikoli ne sme zarenčati na lastnika in mora kost spustiti na ukaz, prav tako mora pustiti da mu stvari lahko vzameš iz gobca (je uporabno, če kaj požre, se mu kaj zatakne, se rani...) No s šarjenjem po gobcu naš nima nikakršnih problemov in vse ostalo tudi pusti (medtem ko je, mu lahko brez skrbi šariš po skledi-dober test, da se prepričaš, da ne bi slučajno šavsnil kakšnega otroka, kajti veliko popolnoma nedolžnih psov je ob hranjenju agresivnih in če se tam znajde otrok, ki bi ga pa malo čohal, ga lahko tudi šavsne), ampak pri kosti se pa stvari malo zaostrijo. Saj mu kost vedno vrnem, ampak ni pa vedno razpoložen, da bi mi jo prinesel in se zgodi da zlaufa stran in potem se spet pregovarjava... Učitelj v šoli je imel svojega psa tako naučenega, da mu je vsakič prinesel pokazat, če je kakšno stvar našel ali mu jo je kdo dal (pikniki ) in potem mu on dovoli da poje, ali pa ne. Res zanimivo in pravi da ga je že večkrat rešilo, da ni pes pojedel kakšne svinjarije ali strupa na sprehodu.

Minca to o muhavosti in ubogljivosti pa poznam... Ko sem z mojim naredila šolo je bila prava kriza, nč ni ubogal... vse je šlo čez en uhelj not, čez drugega pa ven... Kriza ti rečem, ampak potem ko ga nisem več matrala toliko u ukazi in povelji, je pa bo 100% bolje, sedaj na odpoklic pride k meni, se usede če mu rečem, pri prinašanju predmeta je vse ok... tako da zdaj je pri 2 letih in 4 meseci pravi ubogljivko... Prej je bila pa resnična kriza, sem mislila da se mi bo kar zmešalo. Po moje mora samo puberteto dat čez pol bo pa vse OK.