Drugač pa, js sem se tud enkrat optimistično zagnala po oni strani Savinje do Rimskih, pa me je skor kap u ta hrib tu nasproti Tremerij. Vi bistvu je bil problem, ker sem tik pred koncem hriba zakopala v pesek in sem mogla dol stopit. In šele na vrhu hriba sem ugotovila, da bom dušo spustila (sem se tam kr mal vsedla in gledala avte,ki se vozijo čez Tremerje
). Ampak so tisti hrib zdej asfaltiral in je ful dobr.
Nisem vedla, da so cesto asfaltiral, se vidi, da že dolgo nisem šla tam skozi, nikoli pa nisem prišla v takšen hrib s kolesom. Moj je sicer šel letos optimistično na Tušev vzpon na Celjsko, prej pa nisma bla niti enkrat na kolesu (šola pa izpiti...pa izgovori
), pa mu ni bil niti najmanjši problem. Tega ne razumem, on v hrib goni tko lahko, kot jst po ravnem. Men pa noge vedno skor odpadejo, če v hrib gonim, v glavo sem pa rdeča kot purman, pet sekund pred kapjo
. In to neglede na kondicijo.
Maš pa res kondicije
pa tole tudi:
