Ta vikend sem ponovno spoznala, kako tudi psi čutijo. Namreč, na morju smo imeli delavce in eden izmed jih je imel s sabo mlado psičko, mešanko, ki jo je vzel iz azila. Bila jo bolna, skoraj mrtva in se mu je zasmilila. Na pogled sicer ni preveč lepa, ampak ko vidiš tisste njene velike, žalostne oči, se ti vsede v srce. Je najbolj prijazno in hvaležno pasje bitje,kar sem jih kdaj videla. Za vsako pohvalo, vsak košček hrane in lepo bededo, se ji v očeh zasvetijo iskrice.
Zdaj je tisti fant ne more več imeti, ker dela na terenu in je nima kam dati. Zelo rada bi jo vzela domov, ampak že imam psa,še drugega pa mi žal ne dovoljijo
. Ko sva jih s fantom peljala na trajekt, ko sta odšla domav v Reko, je Stela sedela pri meni in me cel čas, pol ure, lizala po roki in me žalostno gledala, kot da bi čutila, da se ne bova več videli.
Tako, da če je katera pripravljena jo vzeti, naj mi piše.
kaj pa ce napises tam moj pes,ki so oglasi za kuzke al pa kej podobnega?
,to sem pa res vesela.
