... pretvarjanje, da smo pogumni, ko nas je strah in skrbi. Samozavest ni nekaj, kar je odvisno od mnenja drugih o nas. Samozavest je tiha; je naravno občutenje in izražanje naših zmožnosti, sposobnosti, znanja in odnosa do sebe.
In kaj imajo ti ljudje skupnega?
1. Imajo svoja stališča in stojijo za njimi – ne zato, ker mislijo, da imajo vedno prav, ampak ker jih ni strah pred pomotami in napakami.
Vzvišeni in domišljavi ljudje ponavadi zavzamejo določeno stališče in nato popolnoma samovšečno diskreditirajo vsa drugačna mnenja in poglede, ne glede na to, da imajo le-ta lahko znanstveno osnovo, ki je preprosto ne želijo videti in priznati. Mislijo, da imajo prav in hočejo – oz. potrebujejo – da to vedo tudi ostali. Njihovo vedenje pa seveda ni znak samozavesti temveč znak intelektualne tiranije.
Zares samozavestnih ljudi ne moti, če jim kdo dokaže, da se motijo – izvedeti pravo resnico jim je veliko pomembneje kot to, da morajo na vsak način imeti prav. In če se motijo, to dostojanstveno priznajo, ne pa vztrajajo pri svojem, pri čemer niti nočejo preveriti dejstev 'nasprotne' strani. Poleg tega zares samozavestni ljudje priznajo, da se motijo ali nimajo odgovorov na vsa vprašanja – intelektualni tirani tega nikoli ne naredijo, temveč (pogosto žaljivo in podcenjujoče do druge strani) vztrajajo pri svojem.
2. Poslušajo 10-krat več kot govorijo.
Hvalisanje je maska negotovosti. Samozavestni ljudje niso preglasni in vsiljivi: sami že vedo, kaj mislijo, zanima jih, kaj mislijo drugi, zato postavljajo odprta vprašanja, ki dajo drugim ljudem zares svobodo, da odgovorijo premišljeno in introspektivno. Sprašujejo, kaj počnete, kako to počnete, kaj vam je pri tem najbolj všeč, kje ste se naučili in navdušili … in kaj narediti, če se sami znajdejo v podobnem položaju.
Zares samozavestni ljudje vedo, da veliko znajo, a si želijo znati več in vedo, da je edini način do tega učenje in poslušanje.
3. Ne zavzemajo središča pozornosti, ki je na drugih.
Morda so res oni opravili večino dela. Morda so res premagali velike ovire in prepreke. Morda je res, da so skupino zelo različnih ljudi spremenili v visoko učinkovit tim. Zares samozavestni ljudje ne kažejo, da jim je mar za to. V sebi so seveda ponosni, kot bi tudi morali biti, a zares samozavestni ljudje ne potrebujejo slave in slavospevov – sami zelo dobro vedo, kaj so dosegli.
Ne potrebujejo potrditve s strani drugih ljudi, kajti prava potrditev prihaja od znotraj. Zato stojijo zadaj in slavijo svoje dosežke preko drugih; pustijo, da drugi sijejo namesto njih, kar je idealno za dvig njihove samozavesti, da bodo tudi sami postali samozavestni.
4. Brez problemov prosijo za pomoč.
Mnogi ljudje so prepričani, da je prositi za pomoč znak slabosti, pomanjkanja znanja in izkušenj, in da to počnejo le slabiči. Samozavestni ljudje se počutijo dovolj močne, da priznajo svoje slabosti, zato pogosto prosijo za pomoč – ne le, ker so dovolj pogumni, da priznajo, da jo potrebujejo, temveč ker vedo, da je to za osebo, ki jo prosijo, velik kompliment. Ko nekoga prosimo za pomoč, to pomeni, da to osebo spoštujemo in zaupamo njenemu znanju in presoji. Če ne bi, je ne bi prosili.
5. Mislijo si: "Zakaj pa ne jaz?"
Mnogi ljudje mislijo, da morajo počakati: da bodo napredovali, da jih bo kdo najel, da bodo izbrani … da jih bo nekdo 'odkril'. Samozavestni ljudje pa vedo, da je dostop skorajda univerzalen – z vsakomer se lahko povežejo preko družabnih omrežij (vsakdo, ki ga poznate, pozna nekoga, ki bi ga vi morali poznati). Vedo, da lahko sami privabijo sredstva, ustvarijo lastne izdelke, zgadijo lastne odnose, razmerja in zveze, izberejo svojo lastno pot. Odločijo se, da bodo sledili svojim željam in ciljem.
In potem zelo potihoma, brez privabljanja pozornosti gredo in izpeljejo, kar so si zadali.
6. Ne žalijo in ne ponižujejo drugih ljudi.
Na splošno večina ljudi rada govori o drugih, mnogi pa celo brez kančka slabe vesti grdo opravljajo. Tisti, ki to počnejo, to počnejo zato, ker upajo, da bodo v primerjavi z njimi sami izpadli boljši. A edina primerjava, ki jo naredi zares samozavestna oseba, je primerjava s samo sabo, kakršna je bila včeraj – in kakršna upa, da bo nekega dne postala.
7. Ni jih strah, da bi se osmešili.
To, da vas sosed ujame v spodnjicah, ravno ni zaželen scenarij, a če ste zares samozavestni, vas ne moti, če se vsake toliko časa znajdete v situaciji, kjer se ne pojavite v svoji najlepši luči. In kar je še posebej čudno, ko se vam kaj takega zgodi, vas še bolj spoštujejo.
8. Delajo napake.
Negotovost ustvarja izumetničenost, samozavest iskrenost in poštenost. Zato zares samozavestni ljudje priznajo svoje napake in se iz njih nekaj naučijo. Ne motijo jih lekcije, ki jih dobivajo preko svojih napak. Prav tako nimajo nič proti, če so predmet smeha – zase in za druge.
Če ste zares samozavestni, vas ne bo motilo, če občasno izgledate slabo, kajti veste, da ko ste iskreni in se ne pretvarjate, se vam ljudje ne posmehujejo, temveč se smejijo z vami.
 |
9. Odobravanje iščejo le pri ljudeh, ki so jim pomembni in na katerih mnenje nekaj dajo.Preko 1000 Twitter sledilcev imate? Uf. 3000 Facebook prijateljev? Uau. Poslovno in družbeno mrežo več sto ali več tisoč ljudi? Krasno. A vse to zbledi v primerjavi z zasluženim zaupanjem in spoštovanjem peščice ljudi v vašem življenju, ki so vam res pomembni. Ko si prislužimo njihovo zaupanje in spoštovanje, takrat ne glede na to, kam gremo in kaj počnemo, to delamo s pravo samozavestno – ker vemo, da ljudje, ki nam res nekaj pomenijo, stojijo za nami. |
