Tudi pri nas je bilo tako. Zredila sem se za 10 kg, ker so me vsi v fantovi družini silili naj jem in nisem smela reči ne, zato te razumem. Sama se trudim tako: Izslilila sem, da si sama kuham in toliko kot si skuham, tudi pojem. Seveda so jezni, da jim že iz uh piha, ampak sem morala seči po tej poti. Postala sem tudi vegetarijanka, kar jim, živečim na podeželju, sploh ne ugaja. Tast ma cel čas pripombe, če jem npr. polento za kosilo oni pa se bašejo s pohanim piščancem, da se mu smilim in da mu je to čisto mimo kaj počnem. Ampak to preslišim, včasih, če sem pri volji, rečem nazaj, Ja pa jem bolj zdravo, kot vi in se odlično počutim.
Sama si kupim za jest in sama skrbim zase. Čeprav me še vedno silijo naj še jem, jem, jem, se uprem, tudi moj mi pri tem pomaga in se postavi za mene, da naj me ne silijo, če nočem.
Mnogim se vsiljive tašče in taste ne zdijo problem, ampak ko enkrat živiš s tem, takrat šele vidiš.
Preden znoriš, ti predlagam, da si napraviš konkreten načrt, kako bi lahko rešila ta konflikt.
Ker je rešljiv!
Lahko zgodi, da bo tašča hotela nadzirati še kaj več, kot samo tvojo prehrano.
Spodbujam te, da se postaviš zase in sam poskrbiš za svojo prehrano, ker boš s tem tudi pridobila samospoštovanje, ko boš prevzela nadzor nad lastnim življenjem!
Lep pozdrav