mojemu partnerju, sem se zredila za neverjetnih 18kg.
Pri njemu doma imajo čisto drugačno prehrano, kot pri meni. Seveda pa
sma tudi velikokrat odšla na kakšno pico, kebab in hamburger. Tako, da
se nisem zredila od božje štime.
Meni se ni problem odrekati nezdravim jedem, saj sem zelo trmasta.
Sladkarij pa tako ne maram. Problem je v tem, da me moja draga tašča,
kar naprej sili s hrano. Bojim se, da mi bo počas utrgalo in bo nastal
en rompompom. Od začetka, ko sem se preselila k mojemu, sem pač mislila
biti vljudna in sem pojedla lepo vse, kar so mi dali na krožnik. Jedla
sem celo štrudel, peciva in potice, ampak jih ne maram in mi je šlo med
tem rahlo na bruhanje. Ampak kaj vse človek ne naredi iz vljudnosti.
Med tem pa sem si kopala vedn globjo jamo
. Seveda vem, da sem si sama kriva in verjemte, da delam vse na tem, da
se izogibam določeni hrani. Ampak mene ta ženska psihično ubija. Skoz
me spršauje, če bom kaj jedla, da pojem ful malo in kr rine v mene. Men
je tak hudo, da vam ne morem povedat. Najuhje mi je, ko rine kak
krožnik v mene, naj si še več uzamem. Celo tak daleč je pršilo, da se
moj laže namesto mene, da sem že nevem kaj pojedla, sam da me pusti pri
miru. Zjutraj, ko naprimer pojem dve sirovi štručki in tuno, me še kr
sili naj pojem pol mize. Ma, ki je tu logika? Sej nisem prašič, ki ga
je treba pitati, ampak če bi se to nadaljevalo, bi lahko kmalu to
postala.
Naj še samo povem, da ima tašča idealno postavo oz. je že skor presuha.
Tako, da ji jaz ne morem dopovedat kako se počutim. Ne morem ji niti
dopovedat, da nisem fizični delavec in da ne rabim tolk hrane. Ona pa
je drugače zelo pravilno. Več majhnih obrokov na dan in so njene mere
172/55. Je tudi fizično aktivna.
Z njo sem se že pogovarjala o tem, sam kr bluzi svoje fore. Tak,
da upam, da ji bo jasno, da morem pojest več majhnih obrokov in ne 5
velikih, tak kot bi una rada. Moj mi stoji ob strani, me pa ne sili v
nič. Njemu je vseen kakšna sem. Sam meni ni vseen, nočem bit bolana in
negibljiva. Do zdaj sem izgubila komaj 2 kg od tistih pridobljenih.
Vsak dan grema tudi na sprehod, tako, da upam, da mi uspe.
Tašča pa je drugače zelo vredu oseba. Imam jo zelo rada, sam ta stvar
me pa zelo moti pri njej, ampak takšna je tudi do drugih, ker je zelo
vljudna gostiteljica. Tako, da je nima smisla spreminjat. Nikol je nebi
žalila, ker si to doben ne zasluži.
Malo sem se izpovedala, kaj me najbol muči. Hujšala bom še naprej,
pa če jo bom morala čisto ignorirati. Že zdaj jem 5 majnših obrokov na
dan in hodim na vsakodnevne sprehode. Velika sem 174 in imam 98 kg, kar
je očitno preveč. Želim si nekoč pridet na težo 75 kg, saj imam tudi
težke kosti. Sicer pa si z pod 70 kg nisem bila nikoli všeč.
Kar se tiče kakšnih napitkov in tablet, jih jaz ne rabim. Za te
stvari je škoda denarja, plust tega pa nikoli ne vemo koliko škodijo
telesu. V življenju sem hujšala 4x. To je bilo po 8 kg in za to nisem
potrebovala dobenih dodatkov, ampak samo voljo, nekaj malega odrekanja
in gibanje. Samo na stara pota se ne smem vrnit.
Tole je zrelo za samostojno temo, glede hujšanja pa nadaljujte na 'klasični'.
Tanja