Na splošno je v letniku vedno nekaj "ta pomembnih" oz. malo večjih izpitov, ki so tudi najtežji, ostali so pa manjši in lažji. Ampak to seveda ne pomeni, da se pri težjih ne da dobiti lepih ocen.
Med glavnimi predmeti so v prvem letniku anatomija 1, biofizika, biokemija 1, biologija celice, v drugem letniku anatomija 2, biokemija 2, fiziologija, histologija, v 3. letniku pa patologija, patološka fiziologija in mikrobiologija. Za naprej ne vem.
Po 6. letniku te čaka pol leta pripravništva in zatem strokovni izpit, ko ga opraviš, pridobiš poklic zdravnika (nekaj informacij o tem je zapisanih tudi na spodnjih linkih).
Specializacije trajajo različno dolgo (večinoma od 4 do 6 let) so pa vse plačane.
Za stomatologijo se 100% odločiš in vpišeš že na začetku, čeprav imamo v 1. letniku večino predavanj skupnih, menjave več niso možne (z nekaterimi redkimi izjemami, ki so se zaradi manjše omejitve vpisali na dentalno medicino in se po 1. letniku prepisali, čeprav tega načeloma ne podpirajo).
Nekaj uporabih informacij boš verjetno našla tukaj in tu, sicer pa verjetno na informativnih dnevih (čeprav so baje bolj ubogi, jaz ne vem, ker sploh nisem šla).
Katera veja zdravstva je najbolj zaposljiva, pa nimam pojma, se s tem nisem ukvarjala, ker sem tako ali tako za specializacijo že več ali manj odločena. Vsekakor pa je dejstvo, da so časi, ko so bile službe mladim zdravnikom zagotovljene, mimo. Vedno več je mladih zdravnikov na Zavodu za zaposlovanje. Vsaka nova generacija diplomantov in zdravnikov z licenco je bolj številčna in se zato sooča z vedno daljšim iskanjem službe. O tem zdaj tečejo tudi intenzivne debate med Zdravniško zbornico, Ministrstvom za zdravje in t.i. Iniciativo zdravnikov, tole sem prejela jaz. Seveda ni nobenega zagotovila kako bo čez 6, 7, 8 let, kam bo vse skupaj šlo.
Dodajam:
Aja, glede knjig, sem spregledala post. Nič študentje ne zadržujejo preveč zase, na sploh so vsi medicinci, ki jih poznam, izredno kolegialni in nesebični. Enkrat letno (na začetku leta) je na faksu organiziran tudi sejem rabljene literature. Jaz osebno s pomanjkanjem literature nikoli nisem imela težav, vedno smo vse zrihtali, si s kolegi pomagali med sabo. Je pa res večina v angleščini, ali pa vsaj 60-70% recimo.