Evo, pa je 21 km za nami! Bilo je super, na štartu taaaaaaka dobra pozitivna energija vseh tekačev in tekačic, adrenalin, lahko bi začeli plesati!
Potem tek po snegu in dežju, ki je sicer ponehal, navijači ob poti, ki ti z nasmehom poženejo korak naprej ... Super, super, komaj čakam, da bodo jutri uradni rezultati (mislim sicer, da sem tekla nekje okrog 2.12h). Po 15. km me je začelo zelooooo zebsti in se mi zdi da potem nekaj časa nisem več tekla, kot bi bilo treba, ampak: "Never give up, never surrender!"
Ko smo bili še 3 km od cilja, nas je prehitel Etiopijec, zmagovalec na 42 km. Njegov super finiš mi je bil motivacija, da še sama vsaj dostojanstveno zaključim maraton in tako sem zadnja 2 kilometra letela!
Super je bilo!
In še nekaj. Po končanem maratonu, ko sem že oblekla bundo in trenirko, sem ugotovila, da me tako zavito mnogoooo bolj zebe, kot pa prej med tekom, po 15. km.
Bi se splačalo kar še naprej laufat. Ampak je bilo dovolj za danes.
In še to: jutri muskelfibra ne bo, že zdaj vem (so nas Pulzovci dobro navadili, da je tudi raztegovanje po teku zelo pomembno!
Za konec še hvala PL, hvala Pulzovcem (res bom pogrešala zabavne in pozitivne trenerje) in hvala punce, mislim, da smo se imele super na treningih. Tudi to bom kar malo pogrešala.