Razumela sem, da tifusna vročica ni bila primerjana v smislu načina prenašanja, a ravno način prenašanja je tisti, ki onemogoča primerjanje izzvenevanja moči bolezni. Zato sem pa rekla, da je treba poznati epidemiologijo. Takole je: s tifusno vročico (ki jo povzroča bakterija S. typhi) se okužimo z zaužitjem kontaminirane hrane. Ta bakterija se širi zaradi slabih higienskih navad in za preprečevanje okužbe so pomembna pravila za pripravo hrane in ustrezno shranjevanje surovih živil in že pripravljene hrane, redno umivanje rok in skrb za uporabo čiste, pitne vode.Najučinkovitejši in stroškovno učinkoviti so javnozdravstveni ukrepi – ugotavljanje izvora bakterijske kontaminacije in preprečevanje novih primerov. Tudi kloriranje pitne vode je nekaj pripomoglo. No, na ta način nikakor ne boste preprečili ošpic, ker se virus ošpic prenaša kapljično z okuženimi izločki ust in nosu, bodisi neposredno (na primer med poljubljanjem), ali posredno (preko kužnih delčkov v izkihanem ali izkašljanem zraku – aerogen prenos), možen je tudi prenos preko stika s predmeti. Indeks kužnosti je skoraj 100%, kar pomeni, da so ošpice zelo nalezljive (v istem gospodinjstvu z bolnikom zboli skoraj 100% oseb, ki niso imune). Evo, zato je treba biti naštudiran.
Tisti zapleti po cepljenju, o katerih govorite ... Podatke o neželenih učinkih po cepljenju zbirajo v vseh treh fazah kliničnih raziskav, preden cepivo registrirajo oziroma uvedejo v široko uporabo. Možni neželeni učinki so navedeni v Povzetku glavnih značilnosti zdravila (Summary Product Characteristics – SPC), ki je na voljo za vsako cepivo.
Zelo pomembna je četrta faza oziroma spremljanje varnosti cepiv tudi potem, ko so ta že v široki uporabi. To je tako imenovano postregistracijsko spremljanje varnostnega profila, ki je namenjeno zaznavanju in proučevanju zelo redkih in novih neželenih učinkov, ki predhodno niso bili zaznani zaradi omejenega števila oseb, vključenih v prve tri faze kliničnih raziskav.
Postregistracijskemu spremljanju neželenih učinkov so namenjeni tudi različni nacionalni sistemi spremljanja neželenih učinkov, ki so večinoma pasivni. Tudi v Sloveniji je vzpostavljen nacionalen sistem spremljanja neželenih učinkov po cepljenju kot Register stranskih pojavov po cepljenju na IVZ. Vanj zdravniki prijavijo neželene učinke, ki se pojavijo v časovni povezavi s katerimkoli cepljenjem v Sloveniji. Vse neželene učinke prijavljene v Register stranskih pojavov po cepljenju na IVZ se posreduje Javni agenciji republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP). JAZMP obvešča posamezne proizvajalce cepiv, o resnih neželenih učinkih pa tudi Evropsko agencijo za zdravila (EMA - European Medicines Agency). Pričakovano je, da bodo uporabniki cepiv neželene učinke v praksi zgodaj zaznali, jih pravočasno sporočili, pristojni organi pa sproti raziskovali, analizirali podatke in hitro ukrepali, če bo potrebno. In na ta način so že ukrepali in to hitro (na žalost se trenutno ne spomnim, za katero cepivo je šlo, bom še malo pobrskala in prilepim povezave).
Eden izmed dokumentov, ki so nastali na tak način, je tale:
klik
Ampak seveda razumem, da vas to ne bo prepričalo, ker bo spet še ena teorija zarote.
Res, kapo vam dol, da ste na prvi pogled prepoznali etiologijo treh različnih primerov vnetij možganov, mislim, da to zmore malokdo na tem svetu.