Objavljeno: 6. nov 2004 16:19
Je utrujenost postala tvoj drugi jaz? Nemara za izčrpanost ni kriva prezaposlenost, pač pa slabe prehranjevalne navade, Zaradi katerih dobimo premalo železa. Zato je več obolelih za anemijo, večja je občutljivost za infekcije, pogostejši so utrujenost (mišic), vrtoglavica, glavobol, nespečnost in izpadanje las.
železo opravlja v človeškem telesu številne funkcije. Predvsem je nujno potrebno za nastanek hemoglobina, beljakovine v rdečih krvničkah, ki s krvjo prenašajo kisik do vseh tkiv in organov. Nadalje igra železo pomembno vlogo v obrambnem (imunskem) sistemu: ljudje z nizkimi ravnmi železa so manj odporni na okužbe.
Za svojed zdravje si moramo zagotoviti pravo količino železa v prehrani. Pomanjkanje hemoglobina je lahko znak, da tkivom primanjkuje kisika. Slabokrvnost zaradi pomanjkanja železa oziroma sideropenična anemija je izmed vsega omenjenega najbolj nevarna in pogosta.
Pomanjkanje železa povzroča utrujenost, razdražljivost in oteženo koncentracijo, pri otrocih pa lahko vpliva na vedenje in razvoj. Slabokrvnost zaradi pomanjkanja železa je verjetno najpogostejša motnja, ki nastane zaradi kakega prehrambenega primanjkljaja - po svetu naj bi za anemijo bolehalo okoli pol milijarde ljudi.
Veliko železa še posebej potrebujejo novorojenčki in majhni otroci. Zaloge železa se porabijo do šestega meseca starosti. Zgolj mleko, bodisi materino ali tisto v prahu, otroku, staremu pol leta in več, ne zagotovi dovolj železa, zato mora prejemati drugo hrano, bogato z železom. Nosečnicam, ki zbolijo za celiakijo, otrokom in adolescentom, ki hitro rastejo, in tistim, ki ne izločajo dovolj želodčne kisline za pravilno prebavo, grozi večja nevarnost, da zbolijo za anemijo. Najstnice in ženske v premenopavzi pogosto potrebujejo dodatno železo, da bi nadomestile njegovo izgubo zaradi mesečnega perila. Nedavna britanska raziskava je pokazala, da odrasla ženska s hrano prejme 10,5 mg železa na dan, medtem ko je priporočen dnevni odmerek za ženske 14,8 mg. Neka druga raziskava pa je odkrila, da kar 89 odstotkov žensk, starih od 19 do 50 let, prejme manj železa, kot ga priporočajo. Zato je treba uživati več hrane, bogate z železom, ali segati po ustreznih pripravkih - vendar po poprejšnjem obisku zdravnika. Tudi preveč železa namreč škoduje.
Danes ljudje prejmejo manj železa predvsem zato, ker nasploh manj jemo, deloma zaradi priljubljenosti hujšanja. Nadalje jemo manj mesa, ker si prizadevamo uravnavati maščobe v krvi in ker se vse bolj širi vegetarijanstvo. To pomeni, da anemija najbolj grozi odraščajočim s slabo načrtovano vegetarijsko prehrano in pa mladim, ki imajo shujševalno kuro. Telo bolje vsrkava železo iz živalskih virov kot iz rastlinskih, rdeče meso pa je pogosto najboljši vir železa, čeprav vsebuje veliko zasičenih maščob. Na vsrkavanje železa iz rastlinskih virov lahko vplivajo različni dejavniki: vlakna, ki jih še zlasti vsebujejo žita in stročnice, tanini, vsebovani v vinu, čaju in kavi, in kalcij lahko v črevesih nase vežejo železo iz rastlinske hrane in tako otežijo njegovo absorpcijo.
Pestra prehrana večini ljudi omogoča zadovoljiti potrebe po železu. Vitamin C povečuje vsrkavanje železa iz rastlinskih virov. To pomeni, da s tem, ko v obroke vključujemo živila in napitke, ki vsebujejo ta vitamin (zelenjava, solata, pomarančni sok), povečujemo absorpcijo železa. Če hočemo zmanjšati nevarnost anemije pri majhnih otrocih, jim pred dopolnjenim prvim letom nikakor ni priporočljivo dajati kravjega mleka kot glavni napitek (vsebuje namreč malo železa), hkrati pa je v njihovo prehrano med šestim in osmim mesecem treba uvesti meso in ribe, k vsakemu obroku pa - zaradi potrebnosti vitamina C - dodati sadje ali zelenjavo.
V reviji The American Journal of Clinical Nutrition navajajo, da lahko pripravki železa v obliki tablet prenos kisika povečajo za 200 odstotkov (dvakrat). Vendar smemo te pripravke uživati le, če nam je zdravnik diagnosticiral pomanjkanje železa, sicer nam bodo škodili. železa ni mogoče izločiti iz telesa, marveč ga je treba porabiti oziroma vskladiščiti. Presežek železa lahko spodbudi bakterijska vnetja (bakterije ga potrebujejo za razmnoževanje), nabira pa se lahko v raznih organih, ki jih potem poškoduje.
železo opravlja v človeškem telesu številne funkcije. Predvsem je nujno potrebno za nastanek hemoglobina, beljakovine v rdečih krvničkah, ki s krvjo prenašajo kisik do vseh tkiv in organov. Nadalje igra železo pomembno vlogo v obrambnem (imunskem) sistemu: ljudje z nizkimi ravnmi železa so manj odporni na okužbe.
Za svojed zdravje si moramo zagotoviti pravo količino železa v prehrani. Pomanjkanje hemoglobina je lahko znak, da tkivom primanjkuje kisika. Slabokrvnost zaradi pomanjkanja železa oziroma sideropenična anemija je izmed vsega omenjenega najbolj nevarna in pogosta.
Pomanjkanje železa povzroča utrujenost, razdražljivost in oteženo koncentracijo, pri otrocih pa lahko vpliva na vedenje in razvoj. Slabokrvnost zaradi pomanjkanja železa je verjetno najpogostejša motnja, ki nastane zaradi kakega prehrambenega primanjkljaja - po svetu naj bi za anemijo bolehalo okoli pol milijarde ljudi.
Veliko železa še posebej potrebujejo novorojenčki in majhni otroci. Zaloge železa se porabijo do šestega meseca starosti. Zgolj mleko, bodisi materino ali tisto v prahu, otroku, staremu pol leta in več, ne zagotovi dovolj železa, zato mora prejemati drugo hrano, bogato z železom. Nosečnicam, ki zbolijo za celiakijo, otrokom in adolescentom, ki hitro rastejo, in tistim, ki ne izločajo dovolj želodčne kisline za pravilno prebavo, grozi večja nevarnost, da zbolijo za anemijo. Najstnice in ženske v premenopavzi pogosto potrebujejo dodatno železo, da bi nadomestile njegovo izgubo zaradi mesečnega perila. Nedavna britanska raziskava je pokazala, da odrasla ženska s hrano prejme 10,5 mg železa na dan, medtem ko je priporočen dnevni odmerek za ženske 14,8 mg. Neka druga raziskava pa je odkrila, da kar 89 odstotkov žensk, starih od 19 do 50 let, prejme manj železa, kot ga priporočajo. Zato je treba uživati več hrane, bogate z železom, ali segati po ustreznih pripravkih - vendar po poprejšnjem obisku zdravnika. Tudi preveč železa namreč škoduje.
Danes ljudje prejmejo manj železa predvsem zato, ker nasploh manj jemo, deloma zaradi priljubljenosti hujšanja. Nadalje jemo manj mesa, ker si prizadevamo uravnavati maščobe v krvi in ker se vse bolj širi vegetarijanstvo. To pomeni, da anemija najbolj grozi odraščajočim s slabo načrtovano vegetarijsko prehrano in pa mladim, ki imajo shujševalno kuro. Telo bolje vsrkava železo iz živalskih virov kot iz rastlinskih, rdeče meso pa je pogosto najboljši vir železa, čeprav vsebuje veliko zasičenih maščob. Na vsrkavanje železa iz rastlinskih virov lahko vplivajo različni dejavniki: vlakna, ki jih še zlasti vsebujejo žita in stročnice, tanini, vsebovani v vinu, čaju in kavi, in kalcij lahko v črevesih nase vežejo železo iz rastlinske hrane in tako otežijo njegovo absorpcijo.
Pestra prehrana večini ljudi omogoča zadovoljiti potrebe po železu. Vitamin C povečuje vsrkavanje železa iz rastlinskih virov. To pomeni, da s tem, ko v obroke vključujemo živila in napitke, ki vsebujejo ta vitamin (zelenjava, solata, pomarančni sok), povečujemo absorpcijo železa. Če hočemo zmanjšati nevarnost anemije pri majhnih otrocih, jim pred dopolnjenim prvim letom nikakor ni priporočljivo dajati kravjega mleka kot glavni napitek (vsebuje namreč malo železa), hkrati pa je v njihovo prehrano med šestim in osmim mesecem treba uvesti meso in ribe, k vsakemu obroku pa - zaradi potrebnosti vitamina C - dodati sadje ali zelenjavo.
V reviji The American Journal of Clinical Nutrition navajajo, da lahko pripravki železa v obliki tablet prenos kisika povečajo za 200 odstotkov (dvakrat). Vendar smemo te pripravke uživati le, če nam je zdravnik diagnosticiral pomanjkanje železa, sicer nam bodo škodili. železa ni mogoče izločiti iz telesa, marveč ga je treba porabiti oziroma vskladiščiti. Presežek železa lahko spodbudi bakterijska vnetja (bakterije ga potrebujejo za razmnoževanje), nabira pa se lahko v raznih organih, ki jih potem poškoduje.
0
0
Je pa fajn članek.
