smrklja14 je napisal/aZivijo, sem v dilemi glede izbire srednje sole. V soli sem odlicna, moje povprecje je 4,9 tudi na veliko tekmovanjih sem osvojila zlata priznanja. Ker nisem vedela kaj zelim biti po poklicu sem avtomatsko seveda pomislila na gimnazijo, zelela sem iti celo na eno bolj zahtevnih v lj, tam bi bila sicer v domu. Sedaj pa sem zacela razmisljati o psihologiji in o tem da bi sla na srednjo zdravstveno, nato pa studirat. Ljudje so mi rekli, da je cudno da bi se jaz spustila na tako nizek nivo, ce sem pa ze sedaj tako dobra. Dejstvo pa je da bi bilo na gimnaziji veliko vec ucenja, pa vseeno slabse ocene. Sama ne vidim pomena gimnazije, ko koncas itak nimas poklica, ucis se pa veliko vec kot potem potrebujes. Zanimajo me vasa mnenja in izkusnje
Zanima ne tudi, ce katera ve, ali bo poklic psihologinje v prihodnosti sploh iskan. Hvala ze v naprej
prue je napisal/aPozdravljena,<br><br>ne verjamem, da je srednja šola v primeru, da že veš, da si želiš študirati, smiselna. To, da bodo v gimnaziji slabše ocene, nikjer ne piše. Če si do sedaj bila odlična, si, z nekaj več truda, lahko tudi v gimnaziji in kolikor vem, boš za psihologijo tudi morala biti kar pridna. <br>Tako da jaz bi ti predlagala, da greš na srednjo šolo v primeru, da se vidiš v določenem poklicu, za katerega študij ni nujno potreben. Če v tem trenutku na primer ne razmišljaš o sebi kot o bodoči medicinski sestri, pač pa kot psihologinji, potem vsekakor izberi gimnazijo, se uspešno trudi še naprej in ne bo nobenih težav. <br><br>Pa še tole - sama sem bila odlična tudi v gimnaziji, z nekaj več truda kot v osnovni šoli, pa vendar nisem celih dni presedela za knjigami in po koncu sem lahko izbirala, na katero fakulteto bom odšla (tukaj sem sicer malo brcnila v temo, ampak to rešujem na najboljši možni način). Vsekakor si pa ne predstavljam, da bi se vpisala na srednjo šolo samo zaradi strahu, da bo v gimnaziji več učenja. Naj te te vrste strah ne ovira pri sledenju ciljem. <br><br>Uspešno odločitev ti želim, pa še malo klišejsko, ampak ... če v eno stvar vložiš trud, uspeh ne izostane.
Aja, pa še tole - poklici, kot so psihologi, psihoterapevti, tudi delovni terapevti ipd. so danes vedno bolj iskani, pogosto v nevladnem sektorju (različne organizacije za pomoč žrtvam nasilja, zlorab, trgovine z ljudmi, osebam z motnjami hranjenja ...) pa tudi sicer - obisk psihologa ali terapevta danes ni več tabu in ljudje se v stiskah, s katerimi se soočajo, vedno pogosteje obračajo po pomoč. Vsekakor gre za poklic, delo, ki je lahko zelo izpolnjujoče.
Vsekakor pa sama zadnje čase vedno pogosteje opažam, da so uspešni ljudje tisti, ki so študirali tisto, kar jih je resnično veselilo (četudi gre na primer za 'neuporabno' kulturologijo), pa potem vseeno uspejo najti tudi zaposlitev, ki jih izpolnjuje. Naj ti ne bo glavno vodilo to, kaj se trenutno bolj potrebuje, trendi se menjajo in ti boš diplomirala najhitreje čez devet let, kaj pa veš kaj bo takrat 
prue je napisal/aAmpak a lahko greš iz srednje zdravstvene direktno na fakulteto, ali je potrebno dodatno leto in maturitetni tečaj? Tega ne vem, ampak to vsekakor moraš preveriti - za večino fakultet, sploh takih z visokimi omejitvami, je potrebna splošna matura in da jo lahko narediš dobro, ne le povprečno, je potrebno široko znanje.
Vsekakor naredi tako, da bo zate najbolj prav, ampak dobro se pozanimaj o tem, kakšni so potem prehodi iz srednje šole na fakulteto.
lp, P.
