Stres - 2. del

Vzroki stresa

Stres je neizogiben del življenja, različnih vzrokov stresa pa je toliko, kolikor je ljudi. Vse, kar nas primora, da se prilagodimo, je lahko stresor. Pri tem praktično ni pomembno, ali je dogodek v osnovi prijeten ali neprijeten.

Vzroke stresa lahko v grobem razdelimo v tri skupine:

1. VEČJI ŽIVLJENJSKI DOGODKI

Večji dogodki v življenju so stresorji. Naj gre za razvezo, selitev ali počitnice, hitrejša ali večja je sprememba, večja je preobremenjenost. Če je takih dogodkov več, potem se učinki seštevajo. Naslednja tabela razvršča večje življenjske dogodke glede na stres, ki ga povzročajo. Več točk imate, večje je tveganje, da zbolite za katero od bolezni, ki so povezane s stresom. Avtor je ugotovil, da imajo ljudje, ki dosežejo več kot 300 točk na naslednji lestvici v posameznem letu, kar 80 % večje možnosti, da v naslednjih dveh letih zbolijo za resno boleznijo, povezano s stresom.

Seštejte točke in ocenite vaše tveganje (Holmes & Rahe):

2. VSAKODNEVNE ZAHTEVE IN NAPETOSTI

Čeprav so večji življenjski dogodki zelo stresni, so tudi relativno redki. Božič je le enkrat letno, upokojitev pa le enkrat v življenju. Obstajajo pa še manjša vznemirjenja, s katerimi se soočate praktično vsak dan: prometna gneča, vzgoja otrok, denarne težave. Ker se pojavljajo tako pogosto in ker nanje sploh nismo pozorni, nam lahko povzročajo največ težav.

Vsakodnevni vzroki stresa vključujejo:

• Stresi iz okolja: vaše fizično okolje je lahko vzrok za stres, na primer soseska, v kateri živite (onesnaženost okolja, vključno s hrupom, neprimerni pogoji bivanja, okolje, kjer je velika verjetnost, da postanete žrtev nasilja).
• Stresorji, ki so povezani z odnosi z bližnjimi: vsakodnevni problemi s partnerjem, prijatelji, starši (težave s potomci, prepiri s partnerjem).
• Stres na delovnem mestu: v družbi, kjer se uspeh v življenju pogosto enači z uspešno kariero, je lahko ta vrsta stresa zelo pomembna. Stresor je lahko nezadovoljstvo z delovnim položajem, konflikti s sodelavci, preobremenjenost.
• Socialna situacija: tudi ta lahko povzroči stres. Revščina, izoliranost, nezaposlenost, pomanjkanje socialne podpore, vse to je lahko vzrok za stres.
  

 

Že pred približno petdesetimi leti so znanstveniki med raziskovanjem povezanosti med čustvenim pretresom in srčnim infarktom odkrili, da se večina posameznikov, pri katerih so takšno povezavo potrdili, podobno odziva na pritiske iz okolja. Kasneje so njihove ugotovitve strnili v opis vedenjskega vzorca, ki so ga imenovali "tip A". Gre za podobo človeka, ki je nepotrpežljiv, pretirano tekmovalen, razdražljiv in se mu neprestano mudi. Ljudi, pri katerih prevladuje ta vzorec vedenja, njihov odnos do življenja, prepričanja in pričakovanja neprestano vodijo v konflikte z okoljem, ki ga želijo imeti pod nadzorom. Ob še tako blagem čustvenem pretresu sprožijo burno stresno reakcijo, ki pa je pogosto močno pretirana glede na objektivne okoliščine. Zaradi tega imajo pogosto težave z zdravjem, prevladujejo pa srčne bolezni.