|
V seriji člankov razkrivamo resnico o umetnih sladilih, katera so dobra in katera škodljiva ter katere uporabljati in katerih se izogibati. Serijo pričenjamo s po našem mnenju najslabšim od vseh, asparatamom oz. E 951.
Aspartam je ime za umetno sladilo, ki se pogosto uporablja za slajenje pijač in ostalih napitkov ter živil (jogurti, žvečilni, bomboni, pudingi, mueslji, vitamini itd.). Prodaja se pod različnimi zaščitenimi imeni kot so Equal, NutraSweet, Canderel, Spoonful itd.
Leta 1965 ga je po naključju odkril James M. Schlatter, kemik družbe G.D Searle & Company, ko je iskal zdravilo proti čiru na želodcu. Ko je ustvaril aspartam iz aspartanske kisline in fenilalanina, je okusil njegov sladek okus.
Lastnosti
Aspartam je sintetična spojina dveh izoliranih amino kislin, fenilalanina in aspartanske kisline, kemično povezano z metanolom (lesni alkohol). Njegovo kemično ime je N-L-aaspartyl-L-phenylalanine-l-methyl ester (APM). Ima kalorično vrednost 4 kcal/gram, vendar je 180-krat slajši od sladkorja in se ga zato uporablja v zelo majhnih količinah, saj je njegov doprinos k skupni kalorični vrednosti živila zato zanemarljiv. Občutljiv je na segrevanje, ker razpade in izgubi večji del svoje sladkosti, zato se ga uporablja predvsem v hladnih živilih. Prav tako je občutljiv na izdelke, ki imajo visko pH vrednost. Pri sobni temperaturi je najbolj obstojen pri pH 4,3 kjer je njegova razpolova doba skoraj 300 dni.
Samo v ZDA je dodan že več kot 6000 izdelkom. Uporabniki poročajo, da okus aspartama ni povsem enak okusu sladkorja, poleg tega pa okus sladkosti ostane v ustih dalj časa. Za razliko od ostalih umetnih sladil, ki vplivajo na izločanje inzulina (saharin, ciklamat ...), aspartam nima tega učinka.
Aspartam je sestavljen iz 40% aspartanske kisline, 50% fenilalanina ter 10% metanola in pri presnovi razpade na naštete kemikalije, pri nadaljni presnovi pa tudi na formaldehid in mravljinčno kislino:
- aspartanska kislina: sodi med kemikalije, ki v večjih količinah deluje kot eksotokskin in tako povzroča nevrološke poškodbe. Veliko študij na živalih je pokazalo poškodbe na določenih delih možganov in posledično razvoj kroničnih bolezni (mnenja znanstvenikov glede vprašanja, ali ima aspartanska kislina enak učinek tudi na ljudi, so deljena). Po uživanju aspartanske kisline v aspartamu lahko pride do resnih kroničnih nevroloških motenj in drugih akutnih simptomov (glavoboli, migrene, nespečnost, trebušne bolečine, težave s spanjem, napadi tesnobe, depresije in astma), ena od najpogosjtejših težav pa je zmanjšanje sposobnosti pomnjenja.
- fenilalanin: aminokislina, ki je v možganih normalno prisotna. Bolniki s prirojeno genetsko motnjo fenilketonurijo ne morejo normalno presnavljati fenilalanina, zato pride pri uživanju aspartama do povečane koncentracije fenilalanina v možganih, kar lahko v skrajnih primerih privede tudi do smrti (zaradi tega morajo izdelki, ki vsebujejo aspartam, nositi opozorilo, da je izdelek vir fenilalanina). Do previsoke koncentracije fenilalanina v možganih pa lahko pride tudi pri zdravih ljudeh, zlasti v kombinaciji aspartama z ogljikovimi hidrati, kar lahko privede do zmanjšanja nevrotransmiterja serotonina, to pa povroči čustvene motnje in depresijo. Fenilalanin razpade na diketopiperazin, agent, ki povzroča možganski tumor kar so pokazale laboratorijske raziskave na podganah. Šestih mesecev po tem, ko je aspartam dodan v gazirane pijače, ga 25% razpade v diketopiperazin.
- metanol: sprošča se iz aspartama, ko se ta segreje na 30 stopnj celzija ali več. Zaradi tega aspartama ni priporočljivo toplotno obdelovati. Lahko pa pride do izločanja metanola pri nepravilnem skladiščenju, kar je zlasti pogosto v poletnih mesecih. Metanol je smrtonosen strup, ki se zelo počasi izloča iz organizma in povrzoča celo vrsto dolgotrajnih zdravstvenih težav. V telesu se hitro absorbira in razpade na mravljinčno kislino in formaldehid, ki je prav tako smrtonosen živčni strup. V kombinaciji z aspartansko kislino pa se toksični učinek formaldehida še poveča. Metanol je specifično toksičen do optičnih živcev in je znano, da povzroča slepoto.
Zdravje
Aspartam je povzročitelj več kot 75% negativnih reakcij, ki so bile v obdobju med letoma 1981 in 1995 prijavljene na FDA. Zabeleženih je 92 stranskih učinkov, ki so ki so jih prijavili zdravniki in uporabniki, najpogostejši med njimi pa so: glavobol, migrena, vrtoglavica, izguba zavesti, slabost, nespečnost, težave z vidom in sluhom, težave z dihanjem, piskanje v ušesih, utrujenost, povečanje telesne teže, krči v mišicah, oteženo pomnjenje in razne čustvene motnje (depresija, razdražljivost, napadi panike ...)
Prav tako pa naj bi uživanje aspartama lahko spodbudilo ali poslabšalo kronične bolezni kot so tumor na možganih, multipla skleroza, epilepsija, sindrom kronične utrujenosti, Parkinsonovo in Alzeimerjevo bolezen in duševno zaostalost. Aspartama ne smejo uživati nosečnice, saj lahko povzroči razne deformacije pri plodu.
American Airforce piloti so dobili navodila naj ne pijejo lahkih gaziranih pijač, ker zaradi vsebnosti aspartama vplivajo na njihovo sposobnost letenja. |
