želja po še...

Tudi jaz opazim večkrat,da imam stvari ki jih ne potrebujem.Sedaj
(zadnje mesece) skušam biti bolj varčna in res kupim samo kaj rabim.



Je pa najbrž res,da ljudje kupujemo stvari da se spravimo v boljšo voljo.

kar se kozmetike tiče ... zagotovo PL, preverjeno ... vendar se kar uspešno držim nazaj in grem počasi proti cilju zmanjšati prostor v omari namenjen kozmetiki 

Meni se zdi, da se kar uspešno upiram kupovanju.... verjetno je vzrok temu, da živim v majhnem kraju, kjer ni drogerije in grem le nekajkrat v ljubljano, pa še takrat kupujem na zalogo kozmetiko, brez katere res ne bi mogla (šamponi, balzami, barve za lase). Šminko kupim le, če mi kakšna zmanjka. Senčk imam bolj malo - mogoče enih deset. Mogoče preveč, uporabljam tudi tiste, ki niso v prahu, ko imam leče, tako da je število kar upravičeno.
Ja, verjetno bi bilo drugače, če bi vsak dan hodila milo Mullerja in dm-ja....

Jaz s tudi upiram temu nakupovanju... tekmo pri kozmetiki sicer izgubljam na celi črti ,
ampak pri ostalih stvareh se pa zelo uspešno borim - vedno ko vidim
kako luštno zadevo se vprašam, če to res potrebujem... in seveda je
odgovor praviloma ne.

Jaz pa mislim, da niti ni tako hudo, če ima človek v omari desetine
stvari, ki jih pravzaprav ne potrebuje. Saj kaj pa resnično potrebujemo
za preživetje (orodje za grajenje bivališča, orožje za lovljenje hrane
in obrambo pred plenilci in visljivci, pa kakšen živalski kožuh, da se
malo ogrnemo da nas ne zebe ko je bolj mraz - če malo pretiravam ).
žal pa materializem (oz današjna naravnanost civilizacije) vodi v
otopelost čustev v našem odnosu do drugih bitij (tako živali kot
soljudi), ker tako človek večinoma postavlja v ospredje sebe in svoje
potrebe. Mene ne moti, da imamo ljudje polno stvari, ki jih ne
potrebujemo, moti me to, da so ljudje (se opravičujem izrazu) navadne
svinje, brez najmanše pikice sposobnosti vživeti se v kožo drugega (ok
sej je veliko izjem, ki so super ljudje, ampak žal imam občutek da taki
niso v večini, je pa res, da nas je na tem forumu ful veliko takih, ki
smo v zunanjem svetu v manjšini, se pravi dobrih, pripravljenih
pomagati, tako z nasvetom, kotu tudi materialno). Oh, upam, da boste
sploh znali razbrati kakšen smisel iz tega kar sem zdaj sfilozofirala
(sem še malo razburjena, ker sem ravnokar par podlih dobila od nekoga,
ki bi mogel pravzaprav biti moj zgled -  sicer sem pa že
navajena). U glavnem, mislim da ni nič narobe če malo več zapraviš, če
si le v srčku dober do drugih.

Jst bom komentirala samo to, da sem si rekla, da se bom v mesecu
decembru (opazam, da ze prej) kolikor se da izogibala velikim centrom.
Guzva je  vsepovsod taka, kot da je res vse zastonj.

Pol pa ljudje recejo, da so revni in nimajo denarja...

Kar se pa tice zapravljanja...mislim, da se dokaj branim vsem reklamam
in ne vem cemu vse. Res je, da ne smem lacna v trgovino (takrat bi vse
pokupila). Pa trenutno imam
manijo na servetke (ker se ubadam s servetno tehniko) in bi jih tudi
vse pokupila. Druga pa mislim, da je znosno

Jaz pa lahko rečem, da vedno kupujem samo kar resnično rabim in vse kar
kupim tudi uporabljam...nimam veliko stvari, tiste ki jih imam pa res
uporabljam, potrebujem. Tako, da verjetno tudi sama spadam v
kategorijo, ki bi si pa včasih le lahko kaj več privoščila.



Sicer pa se mi zdi, da je alexa super napisala.