nogometni turnir z naslovom "Nogomet za svobodo gibanja". Sama sem
nažalost za to izvedela maloprej na Dnevniku, sem pa po prispevku
začela malo brskati o Centru za odstranjevanje tujcev in o Mreži za stalni obisk v Centru za tujce. Med drugim sem našla ta članek:
Izjava Mreže za stalni obisk v Centru za tujce (Veliki otok, Postojna)
Poslal-a moonflower, Tor, 16/05/2006 - 01:44
Okolica
Postojne v svoji notranjosti poleg znamenite kraške jame skriva še eno
znamenitost, na katero v nasprotju s podzemno lepotico ne moremo biti
ponosni. V ustanovo, ki svoje skrivnosti ščiti za visokimi ograjami,
kamerami in poostrenim policijskim nadzorom, ne vabi noben turistični
plakat. Nasprotno, betonskemu templju sredi puščave pozornost javnosti
ne godi. Oči so dobrodošle le kot elektronski mehanizem notranjega
nadzora, kot notranji panoptikum, veliki brat schengenske Evrope. V
širnem oceanu globalnih tokov obstajajo otoki, kakršen je Veliki otok,
vasica ob Postojni, kjer je ustanova, imenovana Center za
odstranjevanje tujcev. V njega ljudi, ki se gibljemo, sanjamo, iščemo
svobodo, upamo, ustvarjamo, igramo nogomet, snujemo načrte,
komuniciramo, gradimo prijateljstva, zapirajo zgolj zaradi tega, ker
nimamo pravega državljanstva, ker nismo prave narodnosti ali vere, ker
skušamo ubežati nasilju in diskriminaciji, ker si pravice gibanja ne
moremo kupiti in ker sanjamo o boljšem svetu. Center za tujce je simbol
globalnega apartheida na lokalni ravni, saj preko absolutne izolacije
zaprtih preprečuje vsakršne poskuse gradnje vezi in komunikacije,
postavlja ograje, žice, kamere in beton.
Ob prihodu v Center nam vzamejo vse osebne stvari: slike naših
družin, religiozne podobe, denar, ves denar. Moremo se sleči in obleči
v tuje obleke. Zaprejo nas v sobe po šest judi. Vsake deset minut ?
ponoči in podnevi ? vdirajo v naše sobe policisti. Le za pol ure lahko
gremo ven, na zaprto igrišče. Večno čakanje, negotovost, obroki hrane
so podobni taboriščnim: vlažen kruh, zdenka sir, vlažen kruh, zdenka
sir? Namesto zdravil dobimo močna pomirjevala. Pri tem pa ne vemo kaj
bo z nami, kdaj nas bodo deportirali tja, kamor nočemo nikoli več?
Pred dvema tednoma se je oblikovala mreža za permanentni obisk v
Centru za tujce. Njen namen je zagotoviti stalno prisotnost javnosti v
samem Centru, zagotoviti stalni pretok informacij med Centrom in
javnostjo, omogočiti mrežo solidarnosti in pospešiti proces
samoorganizacije ljudi v Centru.
Mreža deluje na treh ravneh:
- Notranji nivo: stalni vsakdanji obiski med 14.30 in 17.00 uro,
katerih primarni namen je zbiranje in izmenjava informacij med
javnostjo in Centrom. Mreža si bo prizadevala za izboljšanje razmer v
Centru, še posebej na področju zdravstva, izobraževanja,
prehranjevanja, rekreacije, družbenih aktivnosti in komunikacije. - Nivo posameznika: mreža si bo prizadevala, da bodo ljudje, zaprti v
Centru, imeli stalni dostop do pravne pomoči in prevajalske službe.
Prav tako bo mreža skušala razširiti svoje delovanje tako, da bo
vključila čim več posameznikov in posameznic, ki bodo pripravljeni
pomagati osebam, da zapustijo Center. - Politična kampanja za ukinitev vseh Centrov za odstranjevanje
tujcev v Evropi: mreža bo skozi lokalno, regionalno in transnacionalno
povezovanje in delovanje nadaljevala s kampanjami, akcijami,
informacijami ipd., ki bodo usmerjene v dokončno ukinitev teh
zločinskih institucij tukaj in drugod po svetu.
Vabimo vas, da se udeležite javnega dogodka v organizaciji Mreže za
stalni obisk z naslovom Svobodno poletje, ki se bo zgodil v četrtek,
18. maja, v Menzi pri koritu na Metelkovi, s pričetkom ob 21. uri. Vsi
vaši prispevki (telefonske kartice za stacionarni telefon, tobak, kava,
vitaminske tablete, igrače, knjige, časopisi, igre, športna oprema ?)
bodo v sklopu stalnih obiskov predani ljudem v Centru. Hkrati pa vas
pozivamo, da se dogodka udeležite z idejami, predlogi, iniciativami,
mreženjem, uporniškim duhom in solidarnostjo.
http://24ur.com/bin/article.php?article_id=3074246
Več o današnjem dogodku:
http://www.dostje.org/Prekla/article.php3?id_article=202
Vabilo na nogometni turnir in apel
Vabimo Vas na Veliki turnir v malem nogometu z naslovom Nogomet za
svobodo gibanja, ki se bo zgodil v nedeljo 2. julija ob 15.00 na
stadionu žAK v Ljubljani , na katerem se bodo pomerile ekipe Letečih
Gambijcev, Šampionov slovenskega nogometa, Mednarodne selekcije
aktivistov, Moštvo afriškega centra in izbrana vrsta tednika Mladina.
Nekateri med Vami ste že pred dnevi prejeli vabilo na ta turnir, v
katerem je bilo omenjeno, da bodo za ekipo Letečih Gambijcev zaigrali
nogometaši, pred kratkim izpuščeni iz Centra za tujce Veliki otok pri
Postojni, kjer so bili zaprti več kot sedem mesecev. Nekateri ste že
malo seznanjeni z izjemno resno in perečo situacijo, v kateri so se
znašli ne le omenjeni nogometaši, ampak tudi trije drugi gambijski
državljani, zaprti v CT Veliki otok. V zadnjih dneh pa so v zvezi z
njihovim položajem nastala nova dejstva, s katerimi se morajo nujno
seznaniti pristojni državni organi in najširša javnost. V petek 30.6.
je bilo iz CT Veliki otok pri Postojni izpuščenih sedem državljanov
Gambije. A bivanje zunaj centra so jim dovolili le za štiri dni, tako
da se morajo v ponedeljek, 4.7. 2006 do 12. ure ponovno zglasiti v
Velikem otoku. Vsi so v postopku deportacije, tako da ob vrnitvi v CT
tvegajo prisilno vrnitev v Gambijo, kjer pa jih zaradi političnega
preganjanja čaka takorekoč gotova smrt. Vsi omenjeni državljani Gambije
so v Republiki Sloveniji zaprosili za azil, ki pa jim je bil kljub
nedvoumni ogroženosti v domovini zavrnjen. V mreži za stalni obisk
zaprtih v CT Veliki otok pri Postojni , ki je sprožila kampanjo za
njihovo osvoboditev iz centra se zato čutimo odgovorni za človeška
življenja in bomo na vse pravne in politične načine skušali preprečiti
deportacijo. Po našem prepričanju je skrajno nehumano zahtevati od
ljudi, ki so bili v CT zaprti skoraj osem mesecev, ljudi ki niso
storili nobenega kaznivega dejanja ( v njihovem primeru ni šlo niti za
ilegalni prehod meje, saj so v Slovenijo prišli na trening kot člani
nogometnega kluba), da se po štirih dneh bivanja na svobodi ponovno
vrnejo v Center za tujce. Še toliko bolj ker jim grozi izgon, ki bi
imel usodne posledice. Še enkrat naj poudarimo, da bi vrnitev v Gambijo
zanje pomenila smrt. Zato ta primer zahteva mobilizacijo in angažma
vseh, ki jim je mar za človeška življenja.
Priznam, da nisem vedela, da so razmere tako nevzdržne in hkrati sem zelo razočarana, da se kaj takšnega sploh dogaja... Vsi smo ljudje in vsi si zaslužimo dostojno življenje...
upam da nebo kšn h meni domou pršou 
A je to sploh možno? In to tik pred našim nosom, v 21. stoletju?
To, kar se je danes zgodilo nam, dogaja vsak dan z ljudmi v centru za tujce. Mi smo državljani, ki se lahko branimo, ljudje, ki so zaprti v centru za tujce, se pa ne morejo braniti, tako da si lahko predstavljamo, kakšni so pogoji znotraj centra za tujce v Postojni. 
