To opažam tudi pri sebi - če izpustim zajtrk, je veliko večja verjetnost, da me bo zvečer zagrabila kakšna nezaželena lakota (in ponavadi je ta lakota kar izbirčnega okusa - želi si predvsem hidratov ).
Staša, pri meni je ravno obratno! Če jem zajtrk, sem potem že čez dve uri zelo lačna in cel dan lačna.. Če pa zajtrk izpustim, do kosila ne čutim nobene lakote.. Zakaj je tako? In ker je tako, zajtrka ne jem, ker zaradi njega čez dan pojem veliko več.. Res mi ni jasno. Misliš, da so vendarle potrebe od človeka do človeka različne in je treba poslušati lastno telo? Ali pa je potrebno prisiliti telo v drugačni ritem? Res ne razumem te svoje lakote, ki jo povzroči zaužitje zajtrka!
Bernarda, fora je točno v tem, kar je rekla Bernarda. FUL je odvisno, kaj boš pojedla. Če boš npr. zajtrkovala corn flakes (zelo visok GI) ali kakšen bel kruh z marmelado, ti verjamem, da si takoj lačna - jaz bi bila tudi . Če pa poješ kakšne vlaknaste OH (npr. ovsene kosmiče ali kakšne druge kosmiče brez dodanega sladkorja) pa je stvar čisto druga. Jaz osebno sem do pred kratkim imela probleme, ker mi zajtrk ni pasal in nisem jedla vse tja do dvanajstih, enih popoldan. Zdaj pa sem ugotovila, da me najbolj nasiti, če že zjutraj spijem en beljakovinski šejk (sploh zdaj, ko sem slučajno odkrila en ful dober trik z zamrznjenimi malinami oz. robidami v proteinih), potem pa jem šele čez kake 4 ure (kar je za mene že dolga pavza). Druga stvar - ta šejk me ne zapolni tako, kot kakšen drug zajtrk, kar mi je spet všeč, ker sovražim, če sem že zjutraj kot en balon (ne vem, zakaj, ampak zjutraj me skoraj vsaka hrana prav zapaca - najbrž zaradi tega, ker že zjutraj spijem od pol do 1 litra vode).
Bernarda, poskusi enkrat pojesti recimo skuto z malo sadnega jogurta ali pa tiste old fashioned kosmiče - grem stavit, da boš ful sita brez da bi se ti sprožila želja po še več hrane.