Jok ob oddaji v varstvo

Sprašujem se, kaj je narobe. Bi mogoče potreboval vrtčevsko varstvo in mu pač ni dobro v družbi odrasle ženske? Je to le prehodna faza, zato ker je bil par dni samo z mano? Čisto sem zaskrbljena

Sicer bom malo izven konteksta, ampak ustavila sem se pri vprašanju "ali bi moral v vrtec?"
Po mojem mora vsak otrok v vrtec. Nikakršno varstvo ne more nadomestiti vrtca, predvsem z vidika socializacije in druženja z vrstniki, pa tudi z vidika učenja. MHO. 

Ja,to je faza

Tudi moje mnenje je, da bi otroci morali obiskovati vrtec, če le imajo možnost.

Ampak... Sama nisem hodila v vrtec (sem bila pri starih starših, takrat še na vasi) pa mi prav nič ne manjka, niti mi ni manjkalo, ne pred vstopom v šolo, ne v osnovni šoli... Precej dobro sem brala in pisala že pred malo šolo (tudi računati sem malo znala), bila za svojo starost precej razgledana. Nikoli nisem imela problemov pri vključevanju v družbo, komunikaciji itd. Tako da je pomojem to tudi čisto od otroka (osebe) in vzgoje odvisno. Seveda pa ne morem vedeti kakšna bi bila, če bi hodila vrtec.

Klasika, enako fazo imajo malčki, ko se po počitnicah vrnejo v vrtec. Eni bolj, drugi šibkeje izraženo. Navadno se to reši po parih dneh. Vsekakor ne zavlačuj z odhodom, s fantkom se že prej natančno pogovoriš, kako bosta prišla, se poslovila in ADIJO. Njemu daje vsak trenutek, ko te zadrži, upanje, da si premisliš.
Strokovnjaki menijo, da je pri treh letih je dobro/že nujno vključiti otroka v skupino vrstnikov, da razvije socialne veščine.

Vrtec ni enako stari starši.

res je, vrtec je res nujna stvar, ampak, ali veste, kako nemogoče je  (vsaj v LJ) dobiti vrtec? Mene kar zmrazi, ko pomislim, da še vedno čakamo na prosto mesto in kam bom dala hči, če mesta ne bom dobila, ko bom morala v službo.

Sahara, kaj pa, če je imel kakšno neprijetno izkušnjo, da se zdaj tako upira?

Sicer ne govorim iz izkušenj, ampak mislim, da če je šel čisto zadnji dan pred dopustom brez težav tja, zdaj po dopustu pa noče, da potem je najbrž minljiva faza - mamo je imel nekaj dni precej zase, in itak, da bi to še rad :) 

Tudi moje mnenje je, da bi otroci morali obiskovati vrtec, če le imajo možnost.

Ampak... Sama nisem hodila v vrtec (sem bila pri starih starših, takrat še na vasi) pa mi prav nič ne manjka, niti mi ni manjkalo, ne pred vstopom v šolo, ne v osnovni šoli... Precej dobro sem brala in pisala že pred malo šolo (tudi računati sem malo znala), bila za svojo starost precej razgledana. Nikoli nisem imela problemov pri vključevanju v družbo, komunikaciji itd. Tako da je pomojem to tudi čisto od otroka (osebe) in vzgoje odvisno. Seveda pa ne morem vedeti kakšna bi bila, če bi hodila vrtec.

Po moje je ta faza, ko se tako težko loči od tebe povezana le s tem, da ste bili na dopustu in te je imel ves čas, le prehodna, sploh, ker se zelo hitro zatem umiri. Otrok poizkuša izsiliti in se strinjam z Irmico, da mu vsak tvoj trenutek obotavljanja daje upanje, da boš ostala z njim.
Kar se pa tiče vrtca pa sem nekje prebrala, da je za otroka idealno, da gre v vrtec ok. 3. leta starosti, saj je organizem odpornejši na bolezni, pa tudi otroci čutijo potrebo po družbi sovrstnikov. Vse je odvisno od tvojih potreb, vendar če ga imaš lahko pri mami in njej ni prenaporno, potem ga sama še ne bi dala v vrtec. Lahko pa ga vpišeš in ga daš v vrtec med letom, takrat je uvajanje menda lažje kakor pri večini, ki gredo v vrtec septembra oz. se odločiš za kakšno kombinirano varianto pri kakšni varuški, ki ima več otrok in mamo - slednje sem ubrala sama.

Moja še ne štiriletna hči gre tudi v torek spet v vrtec in jo pomalem vsak dan pripravljam, odštevava dneve, da bo lažje pripravljena in bo morda lažje, da jo odpelje moj mož.

Ne razumem kaj ima zdaj veze vrtec? Sahara sprašuje nekaj čisto tretjega, če bi želela nasvet bi bil naslov teme kam v varstvo oz. kakšno varstvo je bolj primerno, vrtec je OT, lahko pa razdelim temo, če želite.

Glede same teme pod tudi jaz OT ker nimam otrok in nimam pojma za kaj gre LOL, ampak zdrava pamet mi veleva da je to faza.

Sahara, ta jok ob slovesu je res zelo boleč, ne morem reči drugače kot, da mamico prav boli srce. Moje hčerke so jokale ob navajanju na vrtec in tudi kasneje občasno, recimo po dopustu, včasih je bilo pa obdobje ko so jokale vsak ponedeljek in torek. Pa sem jih spraševala zakaj, kaj je tako hudo in odgovor je bil vedno isti, da me bodo tako močno pogrešale.Kasneje sem ugotovila, da je vse precej lažje, če jih v vrtec vozi mož, da je slovo lažje. Bilo je pa ravno tako kot pri tvojemu sinku, po krajšem času ko sem odšla, so nehale jokati, pojedle zajtrk in se prav lepo vklopile v igro.Mene, ja mene je pa tako bolelo srce, da ni za povedat.
Upam Sahara, da je to res samo neka faza, ki bo minila.

Morda sem malo premlada, da bi se vtikala v to temo, pa bom vseeno razložila situacijo pri nas doma:

Stara sem skoraj 15, sestrica pa 7. Ona je ves čas hodila v vrtec, čeprav imamo babico in dedka samo nadstropje nižje. Jaz pa sem do petega leta ostajala doma pri babici in dedku. Sestrična in bratranec (3 in 7 let) prav tako hodita v vrtec, čeprav sta začela šele lani. Pred tem sta se prav tako pazila pri njihovi babici in dedku. Spomnim se dneva ko je njuna mama, moja teta, prišla k nam in se pri meni zjokala, kaj počne narobe, da se otroka nikakor ne odtrgata od starih staršev in da doma ves čas sprašujeta kdaj bosta spet šla tja. Po mojih opažanjih so otroci na stare starše bolj navezani zaradi popustljuvosti. Pa saj je normalno, vse ves čas se ukvarjajo z njimi, jim ugodijo v vsaki malenkosti, sladkarij lahko pojejo kolikor si poželijo ipd. Starši si tega pač ne morete privoščiti, saj imate tudi druge obveznosti (služba, gospodinjstvo...), sladkarije pa je treba malce omejevati, če ne druga, zaradi zob. Otroci to jemljejo kot največjo krivico in zato je najlažje "zasovražiti" starše in se obračati na stare starše. Vsekakor tega ne jemlji tako osebno, saj je to težava že najmanj vsake druge družine. In ja, minilo jih bo.

Pa še razlika med vrtcom (sestrica) in starimi starši (jaz): Lara je veliko bolj divja, in ji družina pomeni veliko manj, kot je meni pri tej starosti (vsaj tako se obnaša). Pri meni je bilo nasprotno: zelo sem bila mirna, sramežljiva (saj sem nadoknadila. ;P), in še zdaj uživam v družinskih večerjah in igrah Monopolija, katerim se Lara na veliko izogiba.

Upam da sem dovolj razumljivo napisala in kaj pomagala. (:

Ah pomešala sem stvari.

No, pa saj je vseeno, tudi če je pri tebi problem da se ne odlepi od tebe, je to verjetno tako kot v mojem primeru, samo obratno.

In še enkrat, saj se bo nazaj ulovil na stara pota. (: