Buggy je komentiral/a članek Informirano odločanje o cepljenju: Zakaj potrebujemo svobodo.
7. maj 2013 21:54
Ta pristop predvideva materino prebolevanje vseh omenjenih bolezni in posledičen prenos protiteles na otroka (kar po mojem vedenju ne drži povsem, saj bi morala biti mati izpostavljena vsem tem antigenom v času dojenja, a tudi v tem primeru ima otrok pasivno imunost, saj njegovo telo samo ni sposobno izdelati teh protiteles in če je tudi otrok v času dojena izpostavljen tem antigenom ne bo obolel, a po prenehanju dojenja ne bo več odporen). Predpostavimo, da to drži, celotna populacija je v stiku s temi antigeni, vsi prebolijo (tako ali drugače) te bolezni in so odporni. Kdo je sedaj gostitelj za te viruse in bakterije? Izpostavljenost antigenom vpade, nove generacije niso v stiku z njimi in neizogibno občutljive, ko se nekdo iz te generacije sreča s tem mikroorganizmom oboli in bolezen se začne širiti po tej celotni generaciji. Razen, če računamo na to, da bodo v vmesnem času gostitelji (torej oboleli) otroci po dojenju, ki jim je koncentracija materinih protiteles v telesu že dovolj upadla? Sedaj računamo na »robusten imunski sistem otroka« in da bo uspešno ter brez posledic prebolel vse te bolezni.
Po mojem mnenju gre pri tej teoriji za podpiranje evolucije človeškega imunskega sistema, a da lahko pride do selekcije osebkov z »robustnim imunskim sistemom« je potrebno preprečiti razmnoževanje (v tem primeru preživetje) osebkov, ki nimajo »robustnega imunskega sistema«.
Pri cepljenju (ki povzroči aktivno imunost in ne le pasivne, ki jo zagotovi dajanje protiteles, ki jih je izdelal drug osebek) gre za izpostavitev osebe antigenom, ki so DELI virusov ali bakterij, ki jih telo ob okužbi prepozna. Cepiva NE vsebujejo patogenih organizmov. Telo prepozna antigen, zato lahko pride do slabega počutja, saj je telo v tem trenutku prepričano, da je okuženo s patogenim organizmom, a do znakov, ki jih povzroča sam patogeni organizem, ne pride, saj cepivo NE vsebuje patogenih dejavnikov. S prepoznavo antigena se telo nauči izdelati ustrezna protitelesa in ko naslednjič prepoznan isti antigen, se hitreje in močneje odzove.
Čredna imunost je pomembna zato, ker se mikroorganizmi zelo hitro prilagajajo okolici in recimo če je ob vseh časih obolel del populacije, bodo najdlje preživeli tisti mikroorganizmi, ki so najbolj odporni (na zdravila, naš imunski sistem itd.). Tako se s časoma razvijejo popolnoma novi sevi mikroorganizmov, na katere niso odporni tudi tisti posamezniki, ki so bili cepljeni (seveda proti staremu sevu) ali so preboleli okužbo z enim od starih sevov.
P.S.: V nobenem od najdenih 8 objavljenih znanstvenih člankov, pri katerih je soavtorica Tetyana Obukhanych, Ph. D. ne kaže, da so se ukvarjali s tem, kako je ne cepljenost blagodejna za zdravje ljudi.