|
"Dojite?" je vprašanje, ki ga novopečena mamica sliši povsod, še predno sprašujoči dojenčka sploh pogleda. Vprašanje zastavljajo sorodniki (sploh tašče ter starejše sorodnice znajo biti na tem področju sila radovedne), patronažne sestre, medicinske sestre, pediatri, ginekologi, splošni zdravniki, lekarnarji ter tudi naključni mimoidoči, ki se na sprehodu ustavijo ob vozičku in radovedno kukajo vanj. "Materino mleko je najboljša hrana za vašega dojenčka." "Mamica mi vedno ponudi le najboljše." "Dojenje je najboljši način za tesno povezanost z vašim malčkom." In še bi lahko naštevali. Citirani slogani nas dobesedno bombardirajo na vsakem koraku, ki ga kot nosečnica in mati dojenčka naredimo. Bo že res, da znanstveni dokazi in izsledki zadnjih let kažejo, da materino mleko vsebuje za dojenčka izredno koristne snovi, od tistih, potrebnih za rast in razvoj, do protiteles in snovi, ki otrokov občutljivi imunski sistem varujejo pred okužbami in antigeni iz okolja. Hkrati pa imamo včasih lahko občutek, da gre tudi za modno muho in marsikatera novo doječa mati občuti velik pritisk medijev in okolice glede dojenja, še posebej, če ima z njim kakšne težave. Dejstvo je, da se verjetno velika večina nosečnic sploh ne sprašuje o tem, ali bo dojila ali ne. Glede na vso prebrano literaturo in predporodne priprave se odločitev za dojenje zdi kar nekako samoumevna. Tako si nosečnica predstavlja dojenje kot ganljiv prizor iz filma – da bo vse skupaj potekalo enostavno, hitro in da bosta na oblakih sreče že od prvega podoja naprej plavala tako ona kot tudi njen dojenček. Resnica pa je pogosto vse prej kot taka, saj se mamica pogosto srečuje z raznoraznimi težavami in preprekami, od tistih začetnih (razpokane in krvaveče bradavice, dojenček, ki se ne zna ali ne zmore pravilno pristaviti, potreba po ročnemu izbrizgavanju mleka ali uporabi črpalke ipd.), pa tudi kasneje, ko naj bi dojenje že steklo. Tovrstne težave so predvsem take, da se dojenček želi dojiti ure in ure, da kljub navidez nenehnemu hranjenju vseeno veliko joka in deluje lačen; dojenje lahko oteži tudi morebitni mastitis ali kaj drugega. Dojenje je tako bolj kot enostaven in hiter obrok za vašega malčka lahko podobno mukotrpni službi, ki traja 24 ur na dan.

Seveda pri vsem skupaj ne smemo pozabiti na psiho. Že prej omenjeni
pritiski okolice in samoumevnost dojenja lahko pri mamici povzročijo
prave travme in občutke krivde. Na trenutke že kar agresivna propaganda
dojenja lahko daje občutek, da ni dovolj dobra mama. Marsikatera ženska
tako preživlja pravi pekel, ko si očita nezmožnost nahraniti lastnega
otroka in se boji, da bo tako njen dojenček prikrajšan za edino pravo
hrano ter da bo hranjenje po steklenički slabo vplivalo na njegov
psihosocialni razvoj.
Zavedati pa se moramo zelo pomembnega
dejstva. Pred 20, 30 leti je bilo moderno dojenčke hraniti po
steklenički, za čemer so seveda stali veliki proizvajalci otroškega
mleka. Če se je mati odločila, da ne bo dojila ali pa je iz katerega
koli razloga z dojenjem hitro prenehala, je bilo popolnoma samoumevno,
da bo njen dojenček poslej dobival adaptirano mleko in zato mamica ni
bila deležna očitajočih pogledov. In ker je bila to prav naša
generacija, kjer je bil marsikdo hranjen po steklenički, lahko z
gotovostjo rečemo, da (gledano v povprečju) zato nismo bili prav nič
več bolni kot dojeni otroci, kaj šele, da bi bili zato prikrajšani za
povezavo mati-otrok. Upoštevati je treba še to, da so dandanašnje
mlečne formule izredno kvalitetne in se, kolikor se le da, približajo
sestavi materinega mleka. Hkrati hranjenje po steklenički ponuja tudi
veliko prednost tega, da lahko dojenčka nahrani še kdo drug (npr. očka
ali kateri drug družinski član) in s tem mamico malce razbremeni.
Iz
lastne izkušnje lahko povem, da je vzpostavljanje dojenja lahko zelo
dolgotrajen in izčrpavajoč proces. Opora partnerja in njegova vzpodbuda
je v velikansko uteho, kot je kasneje tudi dojenčkova teža in rast, ki
dokazuje njegov napredek. Ugotovila sem, da so pri dojenju vsa pravila
bolj kot ne zaman. Nikar se preveč ne zanašajte na nasvete v šolah za
starše in pri pediatrih, ki še vedno razumejo dojenje v rednih razmakih
(3 h) in na vsaki strani le po 10 minut kot edino pravilno. Raje se za
nasvet in besede tolažbe ter vzpodbude obrnite na katero izmed
svetovalk pri La Leche Ligue (LLL), ki se mamici resnično posvetijo in
ki s svojimi nasveti zadenejo v polno. In še nekaj. Če vam
zaradi katerega koli razloga vašega dojenčka ne uspe dojiti (dovolj
dolgo ali pa sploh ne), si nikar preveč ne očitajte. Materinstvo je
precej več kot le dojenje. Dobra mama je zadovoljna mama, ne glede na
to, ali svoje dete hrani na prsih ali pa po steklenički.
|