Socialni kapital je že od nekdaj predstavljal izjemno pomembno komponento poslovnega okolja. Poleg kompetenc posameznika, ki zajemajo znanje, veščine, vrednote, stališča in izkušnje, je vrednost na trgu določena tudi s tem, kako ima nekdo razvejano socialno mrežo. Taka mreža vsakega posameznika je sestavljena iz osebnih, ekonomskih in profesionalnih odnosov ter predstavlja del socialne strukture, ki je umeščena v osebne in organizacijske stike. Bistveno pri tem pa je predvsem to, da imamo od te socialne strukture lahko določene koristi.

V današnjem sodobnem svetu, ki je zaznamovan predvsem s povezovanjem, sodelovanjem, "zmagam-zmagaš" situacijami, izjemno lahkim dostopom do informacij, globalizacijo, multikulturnostjo in drugimi podobnimi paradigmami, pomembnost socialnega kapitala posameznika izjemno narašča. Podjetja, ki se najbolj zavedajo moči socialnega kapitala, stremijo k jasnemu pregledu socialne mreže svojih zaposlenih in s tem predvsem k analizi, v sklopu katerih povezav obstajajo sinergije oziroma določene dodane vrednosti, ki bi prinesle pozitivne ekonomske učinke.

Zaupanje kot temelj za gradnjo socialne mreže

Ko govorimo o socialnem kapitalu, govorimo o relacijah med ljudmi, pri čemer imajo te relacije določeno vrednost. Eden najpomembnejših parametrov te vrednosti je zaupanje. Dejstvo je, da se posel sklepa predvsem na podlagi velikega zaupanja in s tem jasno določenih pričakovanj. To dobro dokazuje na primer učinek priporočil, s katerimi ima posameznik pomemben vpliv na svoje socialno okolje. Problem zaupanja pri tem pa je predvsem ta, da zahteva čas in daljše pozitivne pretekle izkušnje. Vendar ko je zaupanje enkrat vzpostavljeno, dobi relacija v odnosu neko vrednost, ki prinaša določene pozitivne učinke in s tem tudi ekonomske ali druge koristi.

Pozitivne učinke socialnega kapitala lahko zaznamo predvsem v dostopu do informacij, določeni meri moči in vpliva v določenem socialnem krogu ter ne nazadnje tudi v solidarnosti oziroma medsebojni pomoči. Pri tem se prav vsi dobro zavedamo, kaj takšni učinki pomenijo. Pogosti primeri v praksi so na primer: en klic namesto večurnega čakanja v vrsti, povečana prodaja na podlagi vpliva v določenem socialnem krogu, ko statusna oseba postane stranka določenega podjetja, dostop do informacij, ki nakazujejo na priložnosti in podobno. Dejstvo je, da so vse organizacije prav in zgolj samo ljudje, to pa pomeni, da obstajajo določeni vzorci delovanja. Vzorci odnosa do socialnega kapitala so v tem kontekstu povsem jasni.

Seveda pa naletimo tudi na določene slabosti oziroma probleme, ko govorimo o socialnem kapitalu. Prvi velik problem, ki ga ima velika večina ljudi, je predvsem upravljanje s svojo socialno mrežo. V tem kontekstu govorimo o rednem ohranjanju stikov, shranjevanju in ažuriranju kontaktnih podatkov, alociranju svojega zelo omejenega časa med široko razvejano socialno mrežo in podobno. Velja omeniti tudi to, da vzdrževanje in širjenje socialne mreže lahko povzroča velike finančne stroške. Drugi velik problem, s katerim se prav tako srečuje večina ljudi, pa je navezovanje novih kontaktov. Psihološki strahovi, ki se nahajajo v naši podzavesti, nam lahko preprečujejo navezovanje novih stikov, s tem pa imamo seveda šibkejšo socialno mrežo. Tako lahko kaj hitro pristanemo v coni udobja znotraj določene socialne mreže, ki nam najbolj ugaja. Oba omenjena problema izjemno dobro rešujejo spletne skupnosti, ki so tudi iz tega razloga v zadnjih letih doživele izjemen razmah. Pri tem trendu rasti uporabnikov ni videti konca.