Tako kot pri vsaki stvari, kjer je za nek rezultat potrebno vložiti veliko truda, časa in odrekanja, je tudi pri dieti zelo, zelo važna konstantna motivacija. Na začetku ponavadi ni težav, sigurni smo sami vase, vemo, kaj hočemo in smo pripravljeni storiti VSE, da bi to tudi dosegli. In prav ta »vse« je velikokrat razlog za preveč drastične ukrepe – premalo vnešenih kalorij, premalo obrokov, ... misleč, da bomo s tem skrajšali pot do cilja.

Če bo naš plan prehrane tak, da bomo lačni, če bomo izpuščali obroke in imeli občutek, da je naše življenje en sam pekel zaradi odrekanja in stradanja ... potem bo dan, ko bomo vrgli puško v koruzo, zelo blizu. In puška v takih primerih v koruzi obleži za več tednov ali mesecev, morda celo za vedno.

Prvi faktor, ki vpliva na motivacijo, je lakota. Bolj smo lačni, bolj razmišljamo o hrani in krajša je pot do hladilnika (v primeru, da iz njega že predhodno nismo odstranili vse, kar ni predvideno za našo dieto) oz. do bližnje trgovine (če v hladilniku najdemo le solato in piščančji file). Zato moramo JESTI. Čez cel dan, čimmanjše obroke. Bolj bomo porazdelili obroke, manj bomo občutili lakoto.

Na občutek lakote vpliva tudi volumen hrane oz. polnost želodca. Zelenjava kot nizkokalorično živilo z velikim volumnom je zato več kot primerna. Poleg obilo vlaknin, vitaminov in mineralov nam zagotavlja predvsem občutek sitosti, kljub nizkemu kaloričnemu vnosu.

Skoraj tako kot lakota je pomembna raznolikost jedilnika. Če bomo vsak dan jedli enako zelenjavo, enako meso, enake kosmiče ... se nam bodo kmalu začeli prikazovati dunajski zrezki in čokoladne tortice. Poskrbeti moramo za pestre in okusne obroke, katerih se ne bomo prehitro naveličali.

Pestre obroke bomo znali pripraviti takrat, ko nam bo nedvoumno jasno, iz česa je neko živilo sploh sestavljeno. Katero zelenjavo lahko medsebojno zamenjujemo? Kakšno prilogo izbrati? In nenazadnje, je dovoljeno zaužiti kakšno doma narejeno manjkalorično slaščico ter kako jo pripraviti? Na vsa ta vprašanja bomo znali odgovoriti takrat, ko bomo vedeli, kaj in koliko česa določena hrana vsebuje.

DO GRAMA NATANČNO?

Na internetu, v knjigah in revijah lahko najdemo ogromno število vnaprej sestavljenih jedilnikov, ki so za začetnika, odločenega shujšati, bolj ali manj neuporabni. Vsekakor dolgoročno s takim načinom hujšanja ne bomo storili prav nič.

Kakovostno hujšanje sestoji iz dveh dejavnikov: iz učinkovite izgube maščobe ter iz ohranjanja novopridobljenega stanja tudi vnaprej, po možnosti do konca življenja. Vendar, kako se bomo sposobni več let ali celo desetletij prehranjevati tako, da nam bo to uspelo, ko pa nimamo niti osnovnega znanja o tem, kaj kakšna hrana vsebuje, kakšna je razlika med posameznimi hranili, skratka, kako SAMI sestavimo obrok, ki bo primeren našim ciljem. Tudi če nam nekdo drug oblikuje nam prilagojen jedilnik, se iz tega ne bomo naučili nič. Shujšali bomo, dokler se ga bomo držali, nato pa se bomo vrnili na začetek. Hujšanje in kasneje vzdrževanje doseženega je dolgotrajen proces, pri katerem se ves čas učimo, sploh pa na začetku naše poti. Dobre osnove o živilih so nujne za dober rezultat.

Vsak začetnik bi se moral že na začetku lotiti preračunavanja kalorij in hranil v posameznem obroku. Izgovori, da je to zamudno, da je pretežko ... so le izgovori, ki se jih je treba čimprej otresti in se lotiti dela. Na internetu poiščimo čimobsežnejšo bazo živil s podatki o sestavi. Sčasoma se nam bo čas, ki smo ga v to vložili, obrestoval – pogledali bomo določeno hrano v trgovini in takoj vedeli, kaj in koliko česa vsebuje. Odprli bomo jedilni list v restavraciji in ne bomo imeli težav izbrati jed, primerno našemu prehranjevalnemu režimu. Prebrali bomo članek o hujšanju v revijah, ki vsak teden objavljajo nove diete – uspešnice ... in le namrdnili (ali zgrozili) se bomo ob tamkajšnjih jedilnikih in nasvetih. Ko bomo prišli do te stopnje, bomo v našo bazo živil pogledali le še občasno, morda za kakšno bolj eksotično jed ... sicer pa bomo običajno hrano, ki nas dnevno obkroža, imeli tako rekoč v majhnem prstu. Ne bomo več spraševali, če lahko zeleno solato zamenjamo z brokolijem, ovseno kašo s piro ... preprosto vedeli bomo, katera živila so (ne)primerna in s čim so (ne)zamenljiva.

ZA VEDNO »NE« PREGREHAM?

»Tako. To je moja ZADNJA čokolada, dokler ne shujšam!« Kolikokrat izrečena zaobljuba. In kolikokrat prekršena ...

Ne pozabimo, da se nismo lotili časovno omejene diete, s pomočjo katere bi shujšali v nekaj tednih, potem pa bi lahko spet jedli naprej vse, kar smo si v tem času odtegovali (torej našo tudi našo priljubljeno čokolado). Lotili smo se sistema prehranjevanja, ki se ga bomo držali nekaj mesecev, morda, če se bomo »v njem našli«, celo v nedogled. Zato tudi ne izrekajmo takšnih nevarnih zaobljub! Vsi poznamo tisto o sladkosti prepovedanega sadeža.

Določimo si »day off« - dan, ko bomo običajno hrano gladko ignorirali in se prepustili užitkom naše najljubše hrane. Če se bomo že vnaprej zavestno odločili, da si bomo občasno privoščili oboževano hrano, pa naj bo to karkoli že, bomo v mislih utišali zlobnega hudička, ki nas bo skušal prepričati, da je naš režim prestrog. Sicer nas bo ta hudobec tako dolgo nagovarjal h grešnim mislim, da nas bo na koncu premagal in slaba vest, ki bo sledila prenajedanju, nam bo preprečevala vrnitev nazaj. Znano je, da zaradi prenajedanja velikokrat izgubimo kontrolo nad seboj za dalj časa in ne le za en dan. In potem izrečemo slavni stavek - v ponedeljek začnem ponovno. Prvega naslednji mesec pa zares ... Iz lastnih izkušenj lahko povem, da sistem urejene prehrane z občasnim dnevom »off« zelo dobro vpliva na psihično počutje v času navajanja na novo prehranjevalno obdobje in tudi kasneje (čeprav se potreba po pregrahah čez čas zmanjša sama od sebe, morda ravno zaradi tega, ker se zavedamo, da se jim nismo prisiljeni odpovedati za vselej).

ZA KONEC

S pravilno zastavljenimi obroki in raznolikimi jedilniki si bomo pot do izgube maščobe zelo olajšali. Čeprav se morda sliši neverjetno, vam zagotavljam, da se pri takšni prehrani da celo uživati. Ne verjamete? Preberite naslednji članek, kjer bomo konkretneje govorili o sestavi jedilnikov in izboru živil, in poskusite sami.

Nadaljevanje: Kaj naj jem na dieti?