tako, kot sem že mnogokrat rekla, vsi niso rojeni za delo s strankami, so pa morda za kaj drugega, in delodajalci bi morali med takšnimi in drugačnimi razlikovati.
včeraj sem bila po dolgem času na obhodu po malo več trgovinah in s tem tvegala, da kje naletim na slab odnos, ki ga sicer že precej časa nisem bila deležna.
včeraj popoldne sem ga doživela v emporiumu v marelli. dve mladi, črnolasi prodajalki sta imeli očitno več dela sami s sabo, kot s strankami. sicer sta bili "prisiljeno" prijazni, vendar se je videlo, da jima je ukvarjanje s strankami precej odveč. sploh pa ko sem se dvakrat vrnila v trgovino nekaj pomerit. in ko sem prišla drugič, sem ju že na daleč slišala: "lej to ..." in potem sem šla do njiju in ju povprašala za konkretno stvar, pri čemer je ena izkazala delni interes in mi pokazala nekaj, kar je bilo mimo, potem je pa rekla da ničesar takega, kar jaz iščem, nimajo (črna tanka jopica običajne dolžine). na kar sem jo seveda sama našla na obešalnikih
v glavnem sta mi kot straniki dajali grozen občutek, ker sem dvakrat pomerjala pri čemer sploh še nista vedeli ali bom kaj kupila.
pohvalila bi pa njuno kolegico v penny black, zelo zelo prijazna, nevsiljiva in ustrežljiva. s temnimi daljšimi lasmi (sta se dve izmenjevali, obe dlogolasi in temnolasi, obe v redu).
ob enem moram pohvalit tudi svetovalko v emporiumu, ki se je za sestro super zavzela, čeprav sploh ni bila naročena in ji nakoncu svetovala in izbrala super kose za na poroko.
pohvalit moram tudi svetovalke diorja v müllerju v btc-ju, ki so že zaključevale svoj urnik in vseeno še ostale krepko uro čez svoj delavnik, da so sestro tudi naličile.
skratka, ponavljam uvod, ni vsak za vsako delo