Ma,... zadnje čase sem precej depresivno... vse gre samo navzdol... razočarana sem nad določenimi ljudmi, ki se jim očitno niti odgovorit ne da.. kaj šele kaj več... najprej rabijo 1 mesec za 1x odgovorit.... drugi odgovor je pa očitno že pretežek... Mah... saj ok... nisem lih zabavna ali posebno simpatična... samo tak obup pa spet nisem, da me morejo tako pozabit...
Počutim se brezciljno...
danes me je razjezil pes, ker me je povlekel, ko je videl enega drugega psa... in sem šla direkt v betonski zid... pes pa veselo naprej, ker sem ga seveda spustila...
Pa sprašujem se zakaj sem spet ubrala najtežjo pot za nek cilj.... lahko bi ta enostavno, ampak zdaj je že zelo prepozno... in niti ne vem, če se mi da nadaljevat...
To življenje na "vasi", ki niti to ni... ampak je navaden hrib... me čisto ubija... in tudi to, da ne najdem nobenega štud. dela... Ajoooooooj.... nekam sem mogla izlit svoje frustracije....ena potegne še drugo in tako naprej... dokler ne nastane roman...
Upam, da bo jutri boljše...