Joj, ko berem o odnosu osebja pri takih stvareh kot je dojenje, porod ipd. mi gredo kar dlake pokonci. Ok, največkrat slišiš pohvale za oddelek nedonošenčkov v Lj. Ampak za vse ostalo, pa naj bo to ena, druga, ali tretja porodnišnica pa same kritike.
Preden te vzamejo v službo (pa danes to že za vsako, ne samo če delaš z ljudmi) delaš teste, preden posvojiš otroka te pregledajo, kot da si največji kriminalec, od preteklosti, do psihološke obravnave, da ne omenjamo finančnega stanja.
Potem pa berem kako se je otrok tresel od muke, ko je poskušal jest, se mi pa kar zmeša. Resno... Pa to je tako, kot da bi jaz v službi silila osebo, ki je na pol pismena, da mi izpolni 3 strani dolg obrazec, namesto da bi mu ponudila pomoč. Otrok je bil za boga 9 mesecev v varnem okolju, poslušal je mamičin srček, potem pa pride ven, po možnosti ga zvlečejo, v nek hrupen, svetel prostor, ne zna povedat nič, in potem mu ena neznanka sili nekaj v usta, on pa ne more, ne zna, karkoli že, tega dojet.
Mah, mogla sem dat to ven, ker je dejansko nekaj narobe z odnosom pri nas, pa pustimo ob strani razna dejstva kot je premalo osebja ipd,... Pa tudi to, da s(m)o nekatere bolj občutljive kot druge, ampak v končni fazi nam je vsem edina želja da rodimo zdravega otroka in potem skrbimo zanj, kamor spada tudi dojenje. Če sem malo nesramna, za vsakega odvisnika, ki se želi odvadit, skoči na kup en kup ljudi, ko pa mamici ne gre dojenje, je pa deležna (večinoma!) samo kritik in besed, kot ste jih napisale zgoraj.
No tako, zdaj sem se pa spucala.
Zdaj grem pa nazaj počivat, ker preveč otekam in mi pomaga samo počivanje z nogami gor.