Prezgodnji porod in nedonošenčki

Vsaka ženska si, ko se na testu nosečnosti enkrat pokažeta dve črtici, želi le zdravja: zdrave nosečnosti, zdravega poroda in seveda zdravega novorojenčka. Pa vendar se včasih zgodi, da se nosečnost zaplete, posledica pa je prezgodnji porod, ki seveda vsako žensko preseneti, prav tako pa tudi njenega partnerja in njeno družino. Kar naenkrat je soočena z malim, drobcenim bitjem, ki je prišlo na svet nepričakovano in mnogo prezgodaj, pogosto pa se mora to malo bitje celo boriti za svoje življenje. To je velikanski stres in obremenitev za vso družino. Pa vendar se je potrebno navaditi tudi na tega, za dlan velikega otročička, in upati, da bo kmalu zrasel in postal tak kot vsi ostali, 'normalni' dojenčki. Ginekologi v Sloveniji ocenjujejo, da se izmed vseh porodov kar 5 % porodov zgodi pred dopolnjenim 37. tednom gestacije (normalno trajanje nosečnosti je 40 tednov). Pri tem ločujejo izjemno ali ekstremno prezgodnje porode, to so tisti pred 28. tednom, ter zelo prezgodnje porode, to so taki pred 32. tednom nosečnosti. Prej kot se nosečnost zaključi, v večji življenjski nevarnosti je novorojenček.

Čeprav je znanost tako napredovala, da je možno tudi preživetje otrok, ki se rodijo pri 23 ali 24 tednih, pa je pri tako nedozorelih dojenčkih odstotek preživelih zelo nizek. Le-ta se viša z dopolnjenimi tedni gestacije in tako že pri 26 tednih doseže okoli 84 %.

Razlogi za prezgodnji porod so številni. Včasih prezgodnji porod nastopi sam od sebe, včasih pa ga umetno sprožijo zdravniki zaradi ogroženega zdravstvenega stanja nosečnice in/ali otroka. Nekateri vzroki za prezgodnji porod so: vnetje nožnice ali sečnih poti, razvojne nepravilnosti maternice, kratek maternični vrat, večplodne nosečnosti (velik odstotek dvojčkov, trojčkov, itd., se rodi predčasno), nekateri zapleti kot sta preeklampsija in HELLP ter npr. zunanji dejavniki, kot je predčasen odtek plodovnice ali poškodba zaradi prometne nesreče. Višje tveganje za prezgodnji porod imajo tudi nosečnice, mlajše od 18 let ali starejše od 33 let (če gre za prvega otroka) oziroma 36 let (če je ženska predhodno že rodila). Prezgodnji porod lahko poteka naravno ali pa se zdravniki odločijo za carski rez. Odločitev je odvisna od vrste zapleta, časa trajanja nosečnosti ter zdravstvenega stanja nosečnice in otroka. V kolikor presodijo, da bi naravni porod predstavljal preveliko tveganje za mater in/ali otroka, se odločijo za carski rez.

Ko je nedonošenček enkrat rojen, ga nemudoma prestavijo v Enoto za intenzivno nego in terapijo nedonošenčkov (EINT). Nekateri nedonošenčki imajo ekstremno nizko porodno težo (1000 g ali manj), nekateri zelo nizko porodno težo (1500 g ali manj), tisti z nizko porodno težo pa tehtajo 2500 g ali manj. Med stopnjo nedonošenosti in dojenčkovo težo ni vedno linearne povezave, tako lahko npr. dojenček s 35 tedni tehta manj od drugega, ki se je rodil pri 32 tednih. Na EINT gre večina nedonošenčkov v inkubator, ki pomeni neke vrste 'umetno maternico', saj nadomešča dovolj toplo, vlažno in sterilno okolje, ki ga nujno potrebujejo za svoje preživetje. Mnogi potrebujejo tudi zdravila, dodatek kisika v inkubator, ali pa celo posebne aparate, ki jim pomagajo dihati, če so se rodili tako zgodaj, da razvoj pljuč še ni bil v celoti končan. Skrbno osebje hrani otroke v inkubatorjih po posebnih sondah (z materinim ali pa adaptiranim mlekom), jih previja in drugače bedi nad njimi, neprestano pa se tudi kontrolira njihov pulz, krvni tlak in stopnja oksigenacije v krvi. Poleg tega se enkrat dnevno vršijo tudi meritve telesne temperature, tehtanje ipd. Pomembno je, da otrok pridobiva na teži v kolikor toliko stalnem vzorcu.
 

Čeprav je bivanje otroka v inkubatorju za vsakega starša na začetku izjemen šok, pa je za otroke vendarle najbolj pomembno, da jih starši pogosto obiskujejo, se jih (seveda z dovoljenjem in ob navodilih osebja) dotikajo, celo pestujejo, kadar je to že dovoljeno. Otrok, ki je bil prezgodaj iztrgan iz varnega zavetja materinega trebuha, namreč še kako dobro čuti, ali so njegovi starši ob njem. Dokazano je, da kadar so starši pogosto in veliko ob otroku, ga pestujejo, mu prepevajo in prigovarjajo, ter se na vse možne načine udeležujejo nege med otrokovim bivanjem na EINT, tak otrok hitreje in boljše napreduje ter je tako na poti k hitrejšemu odhodu iz porodnišnice domov.

Naj namenimo še nekaj besed posebnim potrebam nedonošenčkov. Dejstvo je, da je nedonošenček na nek način prikrajšan v primerjavi z ob roku rojenim dojenčkom. Prav zato je izjemno pomembno, da fizioterapevt starše pouči o pravilnem ravnanju (ang. handlingu) z otrokom. Določeni gibi so namreč prepovedani, spet drugi zaželjeni. Nedonošenček ima lahko tudi druge posebne potrebe: nekateri odidejo domov s posebno napravo, ki jim dovaja kisik; drugi počasneje rastejo ali se težje razvijajo, spet tretji imajo vsaj v začetku pogostejše zdravstvene težave v obliki dihalnih infekcij ipd. Poleg tega so nedonošenčki redkeje dojeni od normalno rojenih dojenčkov, kajti za mamo je zelo težko ohranjati proces laktacije preko črpanja mleka, tudi kasneje, ko je otrok že doma, pa traja še precej časa, da se je zmožen normalno dojiti. Prav možno pa je, da bo nedonošenček popolnoma zdrav in se ne bo (razen v telesni teži in velikosti) prav v ničemer razlikoval od normalno rojenih sovrstnikov. Raziskave ljudi v starosti 20 let, ki so bili rojeni kot nedonošenčki, v ZDA in Evropi pa kažejo, da le-ti v telesnem, psihičnem in umskem razvoju v velikem odstotku dosežejo svoje vrstnike ter da jih pogosto celo prekosijo. To seveda ni posledica nedonošenosti kot take, ampak dejstva, da se z nedonošenčkom starši ter okolica pogosto več in še bolj intenzivno ukvarjajo.