Odnosi so težki in terjajo veliko dela, medsebojne komunikacije, razumevanja, prilagajanja in sodelovanja. Še toliko težje je danes, ko vrednot skorajda ni več; bolj malo jih je pripravljenih pogledati vase in se potruditi za odnos. In še težje je, če v odnos vstopamo v zrelejših letih, vsak poškodovan s svojo prtljago iz otroštva in preteklih odnosov ter izoblikovan in manj pripravljen na prilagajanje.
Ko se omeni izdajstvo, večina pomeni na tisto najbolj značilno – to je nezvestoba. In medtem, ko je varanje res najbolj nizkotno izdajstvo partnerja, pa obstaja še kar nekaj dejanj, ki so na približno enakem nivoju; ki bodo partnerja globoko prizadela in odnos omajala do mere, da bo lahko razpadel. Kajti ko je enkrat zrušeno zaupanje, se ga težko spravi v prvotno stanje. Kot papir, ki ga zmečkamo – niti z likanjem ne bo več tak, kakršen je bil.
Spodaj si lahko preberete, katerih 6 izdajstev partnerja je tistih, ki bodo najverjetneje uničila vsak odnos.
1. Čustveno varanje
Zelo enostavno je najti in navezati stike s platonskimi prijatelji, s katerimi se boste povezali v službi ali na vadbi, saj jih videvate več ali manj vsakodnevno. A če se s temi ljudmi – sploh, če so nasprotnega spola – preveč povežete, lahko to kaj hitro omaje vaš odnos. S tem, ko se krepi vaša veza z njimi, se rahlja veza z vašim partnerjem, še zlasti, če se k njim zatekate, da se pritožujete nad partnerjem ali težavami, ki jih imata.
S tem početjem namreč predstavljate svojo plat zgodbe; hkrati na nek način blatite partnerja in mu tudi odvzemate možnost, da se brani in pove svojo plat.
Ta, sicer nespolna, razmerja lahko vodijo do tega, da delite osebne in celo intimne stvari o partnerju, kar je zelo nepošteno do njega in pravzaprav izdajstvo. Bi se vaš partner strinjal, da tem ljudem razkrivate intimne stvari iz vašega odnosa? Ne? Torej je to izdajstvo partnerja. Zavestno počnete nekaj za njegovim hrbtom in celo proti njegovi volji. Enako velja, če to počnete s svojo družino napram svojemu partnerju. Partnerske težave rešujete s partnerjem – ne hodite jokat okoli kot mali otrok, ki so mu odvzeli igračko.
2. Čustveni pobegi oz. distanciranje
Čustveni pobeg je, ko partner, namesto da se sooči s problemom in ga skuša razrešiti s partnerjem, pobegne. Ali na dopust; ali k primarni družini; ali na delo; ali v kake odvisnosti – skratka karkoli, da se ne sooči s problemom.
Predan partnerski odnos terja sodelovanje obeh partnerjev ter sprotno komunikacijo in reševanje težav. V življenju pridejo lahko izjemno težka obdobja in takrat se najbolj pokaže, s kom ste v zvezi, iz kakšnega 'testa' je. Ko je vse lepo in rožnato, je vsaka zveza lahka in prijetna.
Ali partner reagira defenzivno ali zapada v vlogo žrtve? Imate občutek, da vas ne sliši in da morate hoditi po prstih? Če ste prišli do točke, ko si ne upate več povedati, da vas določeno partnerjevo ravnanje boli, je čas, da resno razmislite, s kakšno osebo ste v razmerju.
V eni izmed raziskav je eden najboljših psihologov, dr. Gottman, ugotovil, da se srečni pari v primeru težav obrnejo eden na drugega v 86 % primerov, medtem ko se nesrečni le v 33 odstotkih. To pomeni, da nesrečni pari oz. vsaj eden partner iščejo uteho v primeru težav drugje. Ampak drugje se ne da rešiti težav – rešuje se jih s partnerjem.
Prav tako pobegi v razne omame in odvisnosti ne rešijo problemov – so le beg, težave pa ostajajo. Le partnerja lahko skupaj rešujeta in rešita težave. Čustveni pobegi ustvarjajo distanco med partnerjema in namesto, da bi se v reševanju težav še bolj povezovala, se ustvarja prepad.
3. Izdajstvo partnerja napram svoji družini
Vi in vaš partner ste ekipa, ena celica – ne vi in vaša družina. Ne vaša mama, ne vaš brat ali sestra – s partnerjem ste tim, zato morate tako tudi delovati. Če vaša družina iz kateregakoli razloga ne odobrava partnerja, ki ste si ga izbrali, je odgovornost in obveza na vas, da se odločno postavite zanj. Ko se odločite, da določena oseba postane vaš partner, je vaš partner vaša najožja družina in z njim boste preživeli preostanek življenja, ne s člani primarne družine. In če je ta vaša družina res takšna, kot mora biti, potem vas ne bi smelo biti strah se postaviti za osebo, ki jo ljubite.
Če ni tako, se resno vprašajte o svojem odnosu z družino – vašemu do njih (zakaj potrebujete njihovo potrditev za odločitve, ki se tičejo vašega življenja?) in njihovemu do vas (vas res spoštujejo in jemljejo kot odraslo osebo, ki zna in ima pravico samostojno sprejemati odločitve o svojem življenju?)
Če tega ne čutite oz. menite, da vam je primarna družina na prvem mestu, potem bi bilo pošteno, da se ne zapletate v zveze, saj je le vprašanje časa, kdaj boste prizadeli partnerja. Če vam ni jasno, da je vaš partner na prvem mestu, niste zreli za zrel partnerski odnos. S partnerjem ste oz. bi morali biti ekipa, najmočnejša celica napram celem svetu.
Glede mnenja vaše družine o vašem partnerju si lahko zastavite še eno zelo pomembno vprašanje: ali je bil vaši družini sploh že kateri izmed vaših partnerjev zares všeč ali 'dovolj dober'? Odgovor na to vprašanje vam lahko pove zelo veliko.
PREBERITE TUDI: 12 znakov, da je vaš moški nezrel (moški-otrok)
4. Uporaba partnerjevih slabosti, negotovosti in strahov proti njemu
Partnerstvo temelji na zaupanju. To pomeni, da če so temelji vaše veze pravi, vam bo partner zaupal tudi svoje slabosti, strahove in negotovosti. S tem se vam je do konca odprl in si dovolil, da je pred vami ranljiv. Če boste, ko bo prišlo do kakega nesoglasja ali prepira, te njegove slabosti ali strahove, uporabili proti njemu, je to izdajstvo – izdali ste njegovo zaupanje.
To je sicer najbolj značilno za manipulatorje, a pogosto se te metode poslužijo partnerji, ki so prešibki ali se v določeni situaciji počutijo nemočne in se potem poslužijo kateregakoli orožja, ki jim pride 'pod roke'. Če torej pride do konflikta s partnerjem in ste zelo razburjeni, se raje umaknite, da se pomirite in kasneje nadaljujte pogovor. V jezi in razburjenju lahko namreč izrečete marsikaj, s čimer lahko partnerja zelo prizadenete – in izrečenih besed se ne da vzeti nazaj.
5. Deljenje osebnih stvari o partnerju z drugimi brez njegovega dovoljenja (ali celo proti njegovi volji)
Vse, kar vam vaš partner zaupa in kar se dogaja med vama, je zaupne narave. Vaša dolžnost je, da spoštujete njegovo željo po zasebnosti in se ne pogovarjate o njem za njegovim hrbtom. Če imata težave, ki jih ne zmoreta in ne znata sama rešiti – in normalno je, da jih ne znata, saj imajo le ustrezno izobraženi terapevti in psihologi ustrezno znanje – se obrnita po strokovno pomoč.
Sicer je logično in normalno, da se v primeru težav po oporo in nasvet obrnete tudi na prijatelje in družino, vendar je treba biti pazljiv, da se ne prestopi mej. Ne pozabite, da sta zaveznika vidva s partnerjem in lahko le vidva (s strokovno pomočjo) rešujeta težave. Pritoževanje čez partnerja drugje bo le poglobilo prepad med vama, poleg tega se bo partner lahko počutil izdanega in nespoštovanega, saj niste spoštovali njegove zasebnosti.
6. Neprevzemanje odgovornosti
Vsak partnerski odnos sestavljata in razvijata dva, torej sta oba odgovorna za to, kar se vama dogaja. Ko pridejo težave, se rado zgodi, da v svoji prizadetosti in razočaranju partnerja vso odgovornost valita na drugega, nista pa pripravljena (ali pa v trenutkih afekta in prizadetosti nista zmožna) videti sebe in svojega doprinosa. Pogosto se v odnosih razvijejo izjemno težke dinamike, ko začne(ta) partner(ja) kazati na drugega kot krivca – vendar se popolnoma vsaka dinamika v odnosu vzpostavi samodejno in obojestransko.
Vzemimo za primer močno žensko in manj močnega moškega. Kaj kmalu ga bo nadvladala, če se ne bo postavil zase in ji postavil mej in počutiti se bo začel manjvredno. Vendar ali bi se taka dinamika lahko nastala tudi ob isti ženski in moškem, ki je močnejši od nje? Nikakor, ker bi ji takoj postavil meje oz. zaradi njegovega drugačnega vedenja ne bo niti poskušala – njeno vedenje bo drugačno. Naj ponovno poudarimo, da se vse to dogaja na nezavedni ravni. Prav tako se taka dinamika ne bi mogla vzpostaviti ob prvem moškem in ženski, ki je šibkejša od njega. Skratka, vse poteka obojestransko, zato nikar ne valite celotne odgovornosti na partnerja. Odgovorni ste natanko toliko kot on.
