Katero penino izbrati za prihajajoče praznične dni?

Sponzoriran članek

Tokrat se bomo posvetili slednjim, torej peninam.

Penina namreč ni enaka penini in vsaka penina ni 'šampanjec'. In če se sprašujete, če višja cena pomeni višjo kakovost, vam že takoj zaupamo odgovor – ni nujno, da je temu tako. Na ceno vplivajo različni dejavniki, kot so metoda predelave, čas zorenja v steklenici in pa seveda poreklo ter blagovna znamka.

Nastala je ponesreči

Vsak šampanjec je penina, vsaka penina pa ni šampanjec, kar je pogosta napaka pri izražanju. Penina je slovenski izraz za peneče se vino, šampanjec pa je peneče se vino, pridelano izključno v francoski pokrajini Šampanja.

Metodo pridobivanja penečega vina je v 17. stoletju po spletu okoliščin odkril francoski menih Dom Perignon, ki mu je ponagajalo vreme. Fermentacija se je zaradi hladnega vremena jeseni ustavila, spomladi, ko se je otoplilo, pa se je nadaljevala in v vinu so nastali mehurčki. Nadzorovana proizvodnja penine se je v pokrajini Šampanja (Champagne) razvila šele v 18. in 19. stoletju.

Klasična in tankovska metoda pridelave

Penine lahko ločimo po več kriterijih. Eden izmed teh kriterijev je metoda pridelave, pri čemer govorimo o dveh metodah – klasična metoda ali vrenje v steklenici, druga pa je t. i. tankovska ali charmat metoda.

Pri klasični metodi – vrenju v steklenici – se pri stekleničenju osnovnega vina dodata sladkor in kvasni nastavek, kar povzroči sekundarno alkoholno fermentacijo v vsaki steklenici. Po najmanj devetih mesecih, navadno pa še celo več, ležanja pa so penine pripravljene za prodajo. Tovrstne penine veljajo za kakovostnejše in kompleksnejše, ponavadi pa imajo specifično aromatiko po kruhovi skorji, sadju.

Ena izmed slovenskih vinskih kleti, ki svoje penine prideluje po klasični metodi, je Vinska klet Zlati grič, ki ima v svoji ponudbi tri izredno okusne penine – Konjiška penina Rosé, Konjiška penina Bela in Konjiška penina Vintage (non dosage)

Drugi tip pridelave je t. i. tankovska ali charmat metoda, kjer se osnovnemu vinu v nadtlačnih jeklenih tankih dodata sladkor in kvasni nastavek zaradi česar poteče sekundarna alkoholna fermentacija. Po najmanj šestih mesecih ležanja v tankih se penina stekleniči in pripravi za prodajo. Tovrstne penine so nekoliko 'pitnejše', aromatične in enostavne.

Kako shranjevati penine?

Na dolgi rok penine ne shranjujte v hladilniku, pač pa v temnih prostorih s stalno temperaturo. Najboljša je seveda vinska klet, če pa je nimate, dajte penino v shrambo v stanovanju. Če penina v hladilniku stoji več kot nekaj dni skupaj, se namreč začne zamašek zaradi pomanjkanja vlage izsuševati, rezultat pa je slabo zatesnjena steklenica, iz katere začnejo uhajati mehurčki. Pride do oksidacije, ki lahko poleg izgube mehurčkov spremeni celo aromo.

Preden penino postrežete, pa jo primerno ohladite. Za največ dva dni jo lahko shranite v hladilnik, še bolje pa bo, če najdete dovolj veliko posodo ali vedro ter ga do tretjine napolnite z vodo, preostanek prostora pa napolnite z ledom. V to mrzlo kopel za približno dvajset minut potopite steklenico in rezultat bo ravno prav ohlajena penina.

Mi bomo letos nazdravili z eno izmed treh Konjiških penin Vinske kleti Zlati grič. Grozdje zanje pridelujejo le na izbranih legah posestva Škalce, po klasični metodi pa nastajajo pa v obokani peninski kleti v kartuzijanskem samostanu Žička kartuzija, kjer zorijo najmanj 24 mesecev pri naravni temperaturi 8 °C v vseh letnih časih.

	Konjiška penina Rosé Osnova je grozdje modre frankinje, okus penine je saden, svež in rahlo mineralen. Odlikuje jo nežno iskrenje mehurčkov. S poudarjeno svežino in sadnostjo je zelo primerna za aperitiv, poleti pa kot odlična osvežitev.
	Konjiška penina Bela V sortni sestavi konjiških vinogradov belemu pinotu namenjajo veliko pozornosti in je zato odlična osnova za belo penino. Zlato rumena barva nakazuje, da je penina z daljšim ležanjem na kvasovkah lepo dozorela. Okus je kljub temu svež in saden.
	Konjiška penina Vintage (non dosage) Osnova za to letniško penino je grozdje sorte chardonnay z izbrane lege. Na kvasovkah leži kar 36 mesecev, ob degožaciji pa ji ne dodajajo odpremnega likerja (non dosage). V ustih deluje najprej živahno in mladostno, toda kmalu se umiri in pokaže izvrstno skladnost med uglajenimi kislinami in bogatim telesom, skratka polnost, ki jo nazadnje nadgradi še prijetno dolg pookus.

www.zlati-gric.si/