Vsak je nemara že slišal ali bral o tem, kako se med nosečnostjo ne spremeni le žensko telo, ampak tudi njen občutek za vonj in okus. Če imate same to izkušnjo že za seboj, potem boste seveda takoj vedele, o čem govorim. Sama sem o tem veliko brala, še preden je postalo "aktualno" tudi zame, a si dejansko nisem predstavljala, v kolikšni meri lahko spremenjena raven hormonov v resnici vpliva na moj občutek za vonj, najsi bo ta sprememba še tako nezaželena.

Raziskave kažejo, da v času od začetka pa do konca nosečnosti velika večina žensk doživi tovrstni preobrat. Prvo trimesečje, ki je znano po svoji težavnosti za žensko, saj se jih več kot polovica srečuje s slabostjo, spremenljivim razpoloženjem, povečano občutljivostjo in splošnim stanjem utrujenosti, je glede odzivnosti na okuse in vonje morda najbolj problematično. Slabost, ki se ji večinoma še vedno reče "jutranja", a pogosto traja oz. se pojavlja kar skozi ves dan, naj bi bila po številnih raziskavah neposredno povezana s povečano občutljivostjo ženske na vonje okoli nje. Za to je kriv hormon estrogen, ki ga izloča posteljica in skrbi za ohranjanje pravilne ravni progesterona med nosečnostjo, za vzdrževanje enodometrija in maternice v nosečnostnem stanju ter za razvoj plodu. Raven estrogena se začne višati kmalu po zanositvi in nato narašča skozi vso nosečnost do poroda. Prav estrogen naj bi bil po eni strani odgovoren za preprečevanje komplikacij, npr. spontanega splava v zgodnji nosečnosti, njegov "stranski učinek" pa je slabost, bruhanje in splošno slabo prenašanje tistih okusov in vonjev, ki so bili pred nosečnostjo morda celo med našimi najljubšimi.

 
V praksi se nosečnica s problemčki in problemi, ki jih to povzroča, pravzaprav srečuje na vsakem koraku. Najbolj se to seveda pozna pri hrani, saj je kar naenkrat potrebno iz dosega oči in rok pospraviti raznorazna živila, da le-ta ne bi povzročila takojšnje slabosti ob pogledu nanje. Naslednji problem je kuhanje, saj se kar naenkrat zdi, da skoraj vsa hrana med pripravo neverjetno smrdi (v mojem primeru je (bilo) to predvsem meso, katerega priprava in okus mi prej nista predstavljala problemov). Nadalje se lahko zgodi, da kar naenkrat začnejo smrdeti vsi toaletni izdelki, ki smo jih prej z veseljem uporabljale. Stari pralni prašek in mehčalec romata v najbolj oddaljeni konec omare, začne pa se iskanje novih nadomestkov, ki bi bili čimmanj invazivni in še vedno lepo, a čimbolj nežno odišavljeni. Enako se je pri meni zgodilo kar s celotno linijo izdelkov za tuširanje in nego telesa, tako sem vso staro zbirko gelov za tuširanje zamenjala za nevtralni Dove, enako pa se je zgodilo tudi z milom za roke in določenimi kremami ter losjoni za telo. Nenazadnje me je "udarilo" tam, kjer je najbolj zabolelo: pri parfumih. Ne samo, da večine parfumov iz svoje zbirke nisem več prenesla na sebi, pogosto je že sam pogled na stekleničko, ki je v meni zbudila olfaktorni spomin, povzročil neprijeten odziv in slabost. Bili so dnevi (in še vedno so), ko grem iz hiše brez parfuma, ker mi tako najbolj ustreza; tega si poprej ne bi mogla niti zamisliti. Vse svoje sladke, vanilijaste, ambraste, pačulijaste, sandalovinaste, usnjene, kadilne in lesne parfume sem pospravila izpred svojih oči, enako pa sem poprosila tudi svojega moža. Tako uporabljam le nekaj redkih svežih, cvetličnih vonjev (najljubši so Guerlain Champs-Elysees EdT, Annick Goutal Le Chevrefeuille in Bvlgari White Tea). Ugotovila sem, da je cvetlična kategorija očitno edina, ki jo odlično prenašam v normalnem ali blagoslovljenem stanju, in občasno se mi zahoče tudi močnejših najljubših predstavnikov te kategorije, kot so Serge Lutens Fleurs d'Oranger, Serge Lutens A la nuit in Frederic Malle Carnal Flower. Tudi sicer članki na to temo pravijo, da večina žensk, ki med nosečnostjo postanejo zelo občutljive na vonj, najbolje prenaša sveže in zeliščne vonje, kot so npr. vonj mete, limone, sivke, zelenega čaja ipd. Za produkte za nego telesa velja morda zato zaviti v L'Occitane, ki nudi bogato izbiro tovrstnih vonjev, Lush pa za nekaj mesecev pustite na miru. Tudi med hojo po ulici ali med sprehodom po polni trgovini se zgodi, da me parfum osebe, ki hodi ali stoji pred menoj, tako moti, da nemudoma zavijem na drugi konec. Občutek za vonj namreč ni le spremenjen, ampak tudi za nekajkrat ojačan, zaradi česar se nedolžna sapica dišave nič hudega slutečega mimoidočega spremeni v pravo prekletstvo. Vso stvar bi lahko primerjali s stanjem zdravega človeka in človeka z glavobolom: zdravega normalni šumi in zvoki ne motijo, človeku s hudim glavobolom ali migreno pa se lahko že najtišji šepet zdi kot najglasnejši in najbolj moteč hrup.

 
In za konec: nosečnost je, skupaj z vsemi težavicami in na drugi strani številnimi lepimi trenutki čas, ki traja le devet mesecev, zato malce potrpljenja ne bo odveč. Sicer priporočam, da novorojenčka in malega dojenčka ne začnete nemudoma zakajati s svojimi najmočnejšimi orientalskimi parfumi, četudi bi vam to morda kmalu ustrezalo; kaj kmalu pa bo prišel čas, ko bodo najljubši parfumi, deodoranti in odišavljene kreme za telo spet na polički in vsakodnevno aktualni.