Maligni melanom je do osemdesetih let prejšnjega stoletja veljal za zelo redko bolezen, saj je predstavljal le približno 1 % vseh rakavih obolenj. V zadnjih letih pa njegova pojavnost strmo narašča - njegova pogostost se podvoji približno vsakih osem let.

Vzrok za nastanek

Ključni vzrok za nastanek smrtonosnega malignega melanoma je seveda izpostavljanje UV sevanju, kar pa pomeni, da se mu lahko tudi izognemo. Najpogosteje se pojavi na predelih, ki so večino časa odprti, torej izpostavljeni UV sevanju, raziskave pa so pokazale, da imajo daleč največji vpliv na njegov nastanek UVA žarki, ki so sicer najbolj koncentrirani v solarijih. Zagorel ten, ki je posledica UV sevanja, namreč ni znak zdravja - je znak poškodbe kože. Ponavljanje izpostavljanja UV sevanju pa ima za posledico pospešeno staranje kože in veliko povečanje nevarnosti za nastanek malignega melanoma.

Kdo je najbolj ogrožen?

• vsi s svetlo kožo, še zlasti naravno rdečelasi,
• vsi, ki se večkrat izpostavljajo UV sevanju, saj se vse sešteva oz. kumulira,
• izpostavljanje UV sevanju v solarijih - predvsem pred 30. letom starosti,
• vsi, ki so se izpostavljali UV sevanju predvsem v otroških in najstniških letih,
• če obstaja družinska anamneza melanoma,
• če je bil že diagnosticiran nemelanomski rak kože,
• če imate več kot 50 pigmentnih znamenj po telesu,
  
• sončne opekline v otroštvu, saj so znak izjemne poškodbe kože - še zlasti, če so opekline spremljali tudi mehurji.
  
  

Raziskave so pokazale tudi, da je večja verjetnost za nastanek malignega melanoma pri ljudeh, ki so se za krajši čas intenzivno izpostavljali UV sevanju (npr. na počitnicah, v solarijih ipd.). Za maligni melanom je značilno, da se pogosteje pojavlja pri ženskah kot pri moških in najpogosteje v starosti med 20 in 35 let, se pa ta meja zadnja leta niža.