Para, ki se dviga iz lepo okrašene skodelice, požgečka nosnice s svojo posebno aromo. Topla tekočina, polna okusa, steče po grlu in nas pogreje, predrami, umiri. Uživamo v vsaki skodelici pravega čaja.

Čaj je pijača, ki jo pripravimo tako, da listke, vejice in vršičke rastline Camellia sinensis (slo. čajevec) za nekaj minut prelijemo z vročo vodo. Prevretki drugih rastlin (rooibos, razna zelišča), delov rastlin (lubje) ali njihovih plodov (sadežev – borovnice, šipek) se pri nas napačno imenujejo čaj, zato v izogib zmedi za prevretek čajevca uporabljamo besedno zvezo pravi čaj. Štirje osnovni tipi pravega čaja, razvrščeni od najmanj do najbolj obdelanega, so sledeči:

• beli čaj,
• zeleni čaj,
• oolong ali rdeči čaj,
• črni čaj.

beli čaj	zeleni čaj
oolong čaj	črni čaj

  

Če je verjeti legendi, je čaj izumil kitajski cesar Shennong, okrog leta 2740 pr. n. š. Medtem ko je počival v senci drevesa, čajevca seveda, in pil prevreto vodo, je zapihal veter in v njegovo skodelico zanesel nekaj lističev prej omenjenega drevesa. Cesar je opazil, da tekočina spreminja barvo in jo je, skladno s svojo radovedno naravo, tudi poskusil. Presenečen je bil nad njenim prijetnim okusom in poživilnim učinkom. Kakorkoli že, na Daljnem vzhodu že več tisočletij poznajo in uživajo pravi čaj, predvsem zelenega, zlasti zaradi njegovega izjemno pozitivnega vpliva na dobro počutje. V zadnjem času se njegove zdravilne vrednosti (sploh kot preventivo pred civilizacijskimi boleznimi) zavedajo tudi na zahodu. Pravi čaj je namreč naravni vir aminokisline teanin (ki ima predvsem sproščujoč učinek), poživilnega kofeina, teobromina, poleg tega pa vsebuje tudi obilico flavonoidov, ki učinkujejo kot antioksidanti v borbi proti prostim radikalom (teh vsebujeta največ beli in zeleni čaj). Ne vsebuje skoraj nič ogljikovih hidratov, maščob ali beljakovin. Za pravi čaj je značilen rahlo grenak, trpek okus.

Vzgoja

Čajevec je zimzelena rastlina, ki raste v tropskih in subtropskih klimatskih pasovih, saj potrebuje dovolj dežja in kislo zemljo. Mnogo kvalitetnih sort čajevca raste na višjih nadmorskih višinah (okrog 1500 metrov), saj je rast tu počasnejša, kar daje čaju boljši okus.

Rastlina sama po sebi zraste v drevo, vendar pa jih na plantažah obrežejo na višino človeškega pasu, da olajšajo obiranje. Obira se zgolj zgornjih dva do pet centimetrov odrasle rastline, ki se v sezoni rasti obnovi v 7 do 10 dneh.

Uporabljata se predvsem dve glavni variaciji, kitajska rastlina z majhnimi listki (Camellia sinensis) in assamska rastlina z velikimi listki (Camellia sinensis assamica).