Zasneženi 17. ljubljanski maraton v ekipi Planeta Lepote

28. oktobra se je zgodil že 17. Ljubljanski maraton, za katerega so vremenarji cel teden napovedovali mraz, dež in sneg. In niso se zmotili …

V nedeljo zjutraj sem vstala, pogledala skozi okno in videla sneg. Moja prva misel je bila 'ojoj' in druga 'tole bo zabaven maraton'. Sicer sem že prej načrtovala, kaj bom oblekla, ampak na koncu se vedno odločim v zadnjem trenutku, ko lahko na balkonu preverim kakšna je temperatura. Pri tako nizkih temperaturah se pojavi težava, da se hočeš obleči preveč in ti je zato med samim tekom prevroče. Dve uri pred začetkom maratona sta za zajtrk padla dva kosa kruha z marmelado, zraven pa čaj z izotoničnim praškom. Kasneje ni priporočljivo jesti, da ne bi prišlo do slabosti.

Tekači na 10 km so že začeli s tekom in takrat je res snežilo. Lahko bi rekli, da so tekli v sneženi pravljici. Ne dvomim, da je bilo težko, ker noga ni imela dobrega oprijema, zato sem hvaležna vsem udeležencem, da so (kot pravijo nekateri) splužili progo za 21 km.

Planetke v majicah Planeta lepote z zmagovalnim sloganom "Me hočeš ujet? Pridi na moj Planet!"

Optimistično razpoložene Planetke komaj čakajo začetek teka

V pasaži od Maxija smo se našli s Pulzovci in se začeli ogrevati. Po enem krogu teka je bilo jasno, da nas ne bo zeblo - najtežje je v mrazu čakati na štart. Zaželeli smo si 'dober tek' in se odpravili v svoje skupine, ki so bile razvrščene po predvidenem času teka. Vzdušje na štartu je bilo noro! Komaj smo čakali, da začnemo teči, živčki so delali, padlo je še nekaj šal in vzpodbudnih besed, potem pa smo zaslišali skupino Strojmachine, ki je oznanjala pričetek teka. Množica ljudi z istim ciljem in bobnanje skupine Strojmachine na odru nad štartom so nam dali nepopisen zagon, ko smo prečkali začetno črto.

Planetke se pred maratonom ogrevajo s pomočjo trenerjev Pulz Športa

Snežilo ni več, deževati je skoraj nehalo, na cestah pa je bilo čisto malo snega. Razmere so bile čisto ok, glede na to, kaj smo videli dve uri nazaj. Postaje s pijačo in hrano so bile dobro organizirane. Na vsaki sem privoščila en požirek vode in na začetnih kak košček banane, drugače pa sem imela v žepu energijsko ploščico. Ceste so bile mokre, zato moj korak ni bil 100 % in treba je bilo paziti na belo pobarvane oznake na cesti, ker so te še posebej drsele. Po sedmem km sem izgubila znane ljudi, ampak me to ni motilo. Tekla sem naprej z glasbo v ušesih in opazovala sotekače, živahne navijače in godbe. Med tekači sem si najbolj zapomnila človeka, ki je tekel z nekom na invalidskem vozičku, gospoda, ki je bil oblečen v dojenčka in jamskega človeka z gorjačo. Zame se je najbolj vlekla Dunajska cesta, ker je bil to najbolj raven del trase pa še utrujenost se je precej poznala. Pri Gospodarskem razstavišču sem se zavedla, da bom kmalu na cilju, zato sem tam malo pospešila in vedno večja množica navijačev mi je dala tisto energijo, ki sem jo rabila za zadnji kilometer. V cilj sem prišla utrujena, mokra in ožuljena ampak srečna, da mi je uspelo preteči maraton v dobrem času. Za trenutek sem imela občutek, kot da bi rešila svet, saj veste kaj mislim .

Hitro sem se preoblekla in odpravila domov, saj je bilo zelo mrzlo, še posebej za človeka, ki je vso energijo porabil za 21km teka. Za boljšo regeneracijo mišic sem spila eno merico čokoladnih proteinov, zvečer pa še Cherry-Go kapsule z višnjevim prahom. Cel dan sem preležala na kavču, naslednji dan pa se taktično izogibala stopnicam, straniščem in vsem objektom, ki so želeli imeti stik z mojimi mišicami.

Za konec lahko rečem samo, da sem ponosna na vse Planetke, ki so pretekle 10 in 21km. Uspelo nam je! Hvala Planetu lepote, da je omogočil te super treninge, spletni trgovini Vitalia za prehranska dopolnila in seveda trenerjem Pulz športa, še posebej Mihatu, ki so nas učinkovito pripravili na maraton.

Sponzorji