Zaposlovanje slepih in slabovidnih

Med slepimi in slabovidnimi je zaposlenih le okoli 6% oseb, kar pomeni, da slepe in slabovidne ljudi redko srečamo na delovnih mestih. Glede na pomen zaposlitve za polno življenje si lahko mislimo, da kot družba slabo poskrbimo za integracijo tistih, ki imajo težave z vidom, a to je že posebna zgodba... Ne gre le za vstop slepih in slabovidnih na trg dela; kako poskrbimo za to, da se okvare ne bi dogajale tistim, ki trenutno (še) dobro vidijo?

Približno 50% vseh slepih in slabovidnih lahko okvaro vida pripiše bolezni; med najpogostejše sodijo starostna degeneracija rumene pege, glavkom, odstop mrežnice, siva mrena, degeneracija makule ... Vse te bolezni so pogoste spremljevalke starosti in s staranjem populacije in večjim deležem zaposlenih starejših lahko pričakujemo, da se bo povečeval tudi delež teh bolezni. Vidimo lahko torej, da se pri zaposlitveni integraciji slepih in slabovidnih pogosto spopadamo s posledicami bolezni, ki se je pri posamezniku razvila tekom življenja. To tudi pomeni, da se pogosto ne sprašujemo le o tem, kako zaposliti osebo z okvaro vida; ampak tudi o tem, kako v nadaljnje delo vključiti zaposlenega, ki se mu je vid poslabšal v času njegove zaposlitve.

V 'normalnem delovanju' ljudje pomežiknemo približno vsake 3 sekunde oziroma 20x na minuto. Pri uporabi zaslonov in večji stopnji koncentracije na videno pa se število mežikov lahko zmanjša na samo 5 na minuto. To povzroča suhe oči, veča napetost v veznici in povroča preutrujenost oči; morda bi lahko na nek način govorili celo o prisilni drži. Preprečevanje okvar s pomočjo občasnega sproščanja oči lahko veliko pripomore k zmanjšanju okvar oči in vida.

Vid, kot naše temeljno čutilo, je tako pomembno, da si celo ljudje s hudo okvaro vida, ki pa so ohranili delno ostrino vida, pri npr. orientaciji po prostoru, pomagajo z vidom in ne prilagoditvijo drugih čutil. Težko si predstavljamo pomen vida, dokler nismo sami soočeni z njegovo delno ali popolno izgubo. Verjetno si je težko zamisliti telesno okvaro, ki bi od človeka (in njegovega delovnega mesta) terjala več prilagoditev kot slepota.

Kako prilagoditi delovno mesto zaposlenemu z okvaro vida?

Celo v strokovni in akademski literaturi se pojavljajo pavšalna in nepodprta mnenja, da so cene opreme za prilagoditev delovnega mesta slabovidni osebi astronomsko visoke. Tu lahko precej hitro ocenimo, da temu ni nujno tako, še posebej, če govorimo o opremi, namenjeni slabovidnim (ne popolnoma slepim). Tehnološki napredek je bil v zadnjih letih velikanski in predvsem na področju računalnikov je bilo narejega veliko. Mlado in inovativno slovensko podjetje Second Sight pa razvija celo mobilne aplikacije, ki omogočajo slepim s skoraj popolno izgubo vida, da si poenostavijo osnovna življenjska (in delovna) opravila.

Glede na tehnološki napredek in nova dognanja v medicini lahko zdravimo vedno več bolezni vida. Pri preprečevanju pridobljene slabovidnosti in slepote pa lahko veliko storimo tudi delodajalci in zaposleni. Preprečevati je bolje kakor zdraviti, tudi v primerih prilagoditev še vedno velja reklo "Kjer je volja, je tudi pot".

Kaj lahko storimo?

Zaposlitveni portal Mojedelo.com skrbi za ozaveščanje trga dela in pozitiven pristop k zaposlovanju in iskanju zaposlitve. Več informacij o zdravju na delovnem mestu pa najdete na specializiranem portalu MojeZdravoDelo.com.