|
Gospodarska kriza v svetu in pri nas za seboj ni pustila le brezposelnosti, temveč je bil to tudi klic, da mora trg dela postati fleksibilnejši. Ena od aktualnih oblik dela, ki kaže na povečano fleksibilnost, je e-delo oz. delo od doma.
E-delo je oblika delovnega razmerja, ki ni opredeljena na lokacijo, torej na delo na sedežu podjetja. Na to vrsto dela je vplivalo več različnih pogojev: razvoj novih tehnologij, generacija Y, nova delovna mesta, prostorske stiske v podjetjih, individualni pristopi k delu, … dotika pa se tudi recesije in trenutnega stanja na trgu dela. V preteklosti so to obliko dela uporabljala predvsem najbolj razvita podjetja, večina pa je še vedno tradicionalno želela ljudi na 'enem kupu'. V krizi pa se opažajo spremembe, namreč podjetja iščejo tudi bolj fleksibilne kandidate, ki bi pogodbeno opravljali svoje naloge na domu, v podjetje pa bi prišli le na sestanek ali na določen dan in predstavili svoje dosežke.
Lahko bi rekli, da so s tega stališča kandidati bili in so veliko bolj fleksibilni kot pa podjetja. "Če želite, lahko delam v podjetju, če nimate opreme zame, lahko brez problema delam doma". Takšna oblika hkrati prihrani marsikateri strošek. Poleg tega v tem procesu ni tako pomemben sam proces dela, ampak rezultat – uspešno opravljeno delo za katerega sem bil zadolžen.
Je te vrste delo dobro ali ne?
V Sloveniji se kar precej del izvaja doma: administratorji in IT-jevci, programerji, lektorji, prevajalci, pač dela, kjer šteje rezultat in točnost (torej, da je delo opravljeno v roku), ni pa pomembno, kdaj delavec to dela (ponoči, dopoldne, popoldne, …). Prednosti takšnega dela so več kot očitne: delavec opravlja delo na lokaciji, ki mu je ljuba (doma, …) in se tam dobro počuti, je družini prijazno, saj se prihrani veliko časa, rezultati so po navadi še boljši, kot če bi delo opravljali na delovnem mestu. Raziskave v svetu so pokazale, da je veliko menedžerjev dvomilo v primernost takšnega dela, saj so imeli predsodke predvsem zaradi težav, ki bi nastale z vodenjem večje skupine ljudi, v kateri bi vsak posameznik delal doma. Vendar so ugotovili, da dobra in jasna komunikacija presega te težave in da ima takšno delo veliko več prednosti kot slabosti. Posameznikom se je zadovoljstvo zaradi dela povečalo, zmanjšal se je stres, povečala se je motivacija za delo, komunikacija se je še izboljšala. Negativna stran, ki so jo izpostavljali predvsem tradicionalni nasprotniki e-dela je, da se posamezniki ne bodo strokovno razvijali, da med sodelavci ne bo več kolegialnosti in da bodo zaradi pomanjkanja nadzora delo opravljali slabše. Vse te negativne strani so bile hitro pozabljene, saj so se izkazale za lase privlečene trditve, ki so jih potencirali predvsem tisti, ki niso želeli razpustiti svojega tima izpred oči. E-delo ima tudi pozitivne strani neposredno za podjetje: prihranki pri gorivu, času in ostalih stroških, produktivnost po navadi še zraste, zmanjša se absentizem in v podjetjih je manj odpovedi. V zaposlitvenih oglasih se ta oblika dela ne poudarja. Večinoma je e-delo stvar dogovora med podjetjem in kandidatom, na točki, ko je kandidat že izbran. Večinoma je od narave dela odvisno, kje se opravlja, kar posledično pomeni tudi, da so pričakovanja obojestranska. Kandidat ve, ko se prijavlja na določeno delovno mesto, da po vsej verjetnosti delo od doma ne bo problem, podjetja pa se osredotočajo predvsem na cilj in če se jim kandidat zdi primeren, jim njegovo delo od doma ne povzroča večjih težav. Bi pa veljalo poudariti še en zelo pomemben del, to je zaupanje. Obojestransko seveda: zaupanje kandidata podjetju, da bo plačilo korektno in kot dogovorjeno primerna količina dela. In podjetja kandidatu: da bo delo opravljeno v roku in korektno. Ko se ta vez zrahlja, po navadi oba akterja začneta z iskanjem drugih rešitev. Menedžment mora urediti kritične točke: primerne delavce in njihove zadolžitve, saj vsako delo ni primerno za e-delo. Določiti je potrebno, kdo zagotavlja tehnično opremo, plača elektriko, opremo, stroške komunikacije itd. Posameznik si mora urediti prostor doma, kjer bo lahko nemoteno delal, torej poseben prostor, v katerem ga ostali družinski člani ne bodo motili. Kot pri vsakem delu, ne glede na to, kje ga izvajamo, je potrebno pred e-delom urediti precej formalnosti, pa tudi razčistiti določene pomisleke, ki bi jih lahko zaposleni imeli. Prvo mora biti urejena primerna pogodba, v kateri so vse ključne stvari navedene. Določeno mora biti glede na projekt ali število ur. Jasno mora biti, kako pogostokrat mora delavec priti v podjetje, na sestanke ali predstaviti rezultate preteklega dela. Cilji morajo biti jasni in sistematični. Iz pogodbe mora biti razvidno tudi kdaj, kako in s kom bo zaposleni komuniciral, kdo je oseba v podjetju, na katero se lahko v primeru težav obrne, kdo krije stroške tehničnih nadgradenj, popravil in stroškov komuniciranja med naročnikom in izvajalcem. E-delo je zelo zanimiva oblika dela, vendar ni primerna za vse. Kandidati, ki potrebujejo nadzor in zase vedo, da nimajo zelo dobro razvitih delovnih navad, je bolje, da se osredotočajo na dela, ki potekajo v podjetju, saj bi časovni zamik ali slabo opravljeno delo, ki bi ga opravil od doma, pomenil prekinitev pogodbe med njim in naročnikom.
|
