Nekoliko nenavadno bi bilo verjeti, da je na svetu vsega dovolj za vse. Toliko težje je to verjeti ob neprestanem ponavljanju omejitev, kje in kako moramo varčevati, kako ne smemo biti pretirano ambiciozni in moramo biti zadovoljni z majhnimi stvarmi. Je že res, da včasih težko ujamemo pravo mero, a te ne bi smeli zamenjati z občutkom majhnosti, predvsem pa ne z vlogo žrtve. V okolju, kjer noče biti nihče za nič kriv, ko le izjeme ne prelagajo odgovornosti na druge in v splošnem vzdušju tarnanja ter iskanja zunanjega krivca za lasten položaj, lahko spregledamo tudi lepe trenutke, ki se nam ponujajo. Pogosto verjamemo, da se je za vse, kar imamo, treba boriti; biti agresiven, maščevalen in svoje dosežke ljubosumno varovati.
Kaj sploh je ljubosumje? Od kod izvira, zakaj je del naših občutkov? Razmišljala sem o besedi in pomislila, da je ljubosumje sestavljeno iz ljubo (ljubezen) ¬ sumje (sumiti, ne verjeti). Naj bo jasno, da to ni kakšna etimološka razlaga besede ljubosumje. Tako jo vidim, čutim in doživljam jaz. Ko smo ljubosumni, ne verjamemo v ljubezen. Dvomimo v njeno iskrenost. In ne govorim o ljubezni med partnerjema, ampak ljubezni kot frekvenci. Ko smo srečni, zaupamo življenju. Naša sreča je iskrena in se to odraža tudi v našem ravnanju. V prejšnjih lekcijah sem že pisala, da je ljubezen stanje uma in duha. Takrat smo povezani sami s seboj, s svojim poslanstvom ter bistvom sveta. Ko imamo sebe, počnemo kar nas veseli, zaupamo v svoja ravnanja in nismo ljubosumni. Ker imamo občutek, da nas življenje podpira in mi s svojim ravnanjem podpiramo življenje.
Kot učiteljica plesa in Zumba inštruktorica dobro vem, da je na Obali veliko plesnih šol. Mnoga dekleta se čudijo, ko jih napotim v kakšen drug klub, če jim urnik ali kraj ne ustrezata. Da vsem ne morem ugoditi, sem se že naučila. Naučila pa sem se tudi, da se kot potrošnica vedno vračam tja, kjer se dobro počutim, kjer mi je lepo, kjer čutim dobro energijo. Ponudniki pogosto pozabljajo, da niso samo ponudniki, ampak tudi stranke. Ne v svojem lastnem podjetju, ampak kje drugje, na kakšnem Ne v svojem lastnem podjetju, ampak kje drugje, na kakšnem drugem koraku. Vsaka stranka bo šla tja, kjer se počuti dobro, spoštovano, sproščeno in predvsem sprejeto.
Vrnimo se k ljubosumju. Pomislite na ljubosumje v partnerstvu ali prijateljstvu. Ko smo ljubosumni, imamo občutek, da je za nas nečesa zmanjkalo, da ne dobimo toliko, kot damo. Da je življenje na nas pozabilo. Počutimo se izdane in nesamozavestne. Če pogledamo z drugačne perspektive, lahko ugotovimo, da tudi sami nismo bili povsem iskreni. Če bi našli svoj notranji mir in ljubezen do samega sebe, ne bi tako zelo potrebovali ljubezni partnerja ali pozornosti prijateljice. Odnos z nekom nas ne bi potrjeval, ampak dopolnjeval. Prepričana sem, da najti sebe pomeni najti način, kako sami potrjujemo svoj obstoj, spoštujemo življenja našega partnerja ali prijateljic, jim dovolimo uživati brez nas in se ob tem z njimi veseliti. Seveda je tudi tukaj treba dodati, da mora biti, kot povsod, mera prava.
Počnimo stvari iz srca. Bodimo, kar smo. Tako bomo lažje srečevali ljudi, s katerimi se ujemamo. Če spoštuješ, boš spoštovan. Prijazno iskreno in transparentno delovanje se bo na dolgi rok zagotovo obrestovalo. Če te lastnosti iskreno cenite, se bodo k vam vračali tisti, ki ste jih prav s temi lastnostmi prepričali.
Čeprav se mogoče malo hecno sliši, je po mojem mnenju prav, da se ukvarjamo sami s seboj. Da si prisluhnemo. Da vzamemo tiste vzorce, v katerih se počutimo dobro in se upamo podati na pot odpravljanja tistih, ki nas ovirajo, omejujejo, ali nam povzročajo nelagodje. Odprimo vrata obilju. Si upamo verjeti, da je neomejeno? Jaz si. Iz dneva v dan se mi uresničujejo sanje. In to v "mali" Sloveniji, v mojem "malem" Kopru, ki je včasih neskončno velik.
