"Bolje je biti tri dni brez hrane kot en dan brez čaja."
(star kitajski pregovor)
O zelenem čaju je bilo zapisanega že mnogo, prav tako so že več kot 4000 let znani njegovi pozitivni učinki na zdravje. Oglejmo si pobliže zdrave lastnosti te okusne pijače, ki jih Kitajci poznajo že vse od prve Dinastije naprej.

Lastnosti, ki so jih Kitajci že dolgo pripisovali zelenemu čaju, so potrdile tudi moderne znanstvene raziskave. Zeleni čaj namreč vsebuje nekatere sestavine, ki onemogočajo rast rakavih celic, ter tako zmanjšuje nevarnost različnih rakavih obolenj. Redno pitje zelenega čaja zmanjšuje vrednost skupnega holesterola v krvi, pri čemer izboljšuje razmerje med slabim (LDL) in dobrim (HDL) holesterolom, zmanjšuje krvni pritisk in pomaga pri zmanjševanju telesne teže. Poleg tega zmanjšuje škodo, ki jo v telesu povzročajo prosti radikali, saj telo očisti teh nevarnih spojin še preden sploh nastane škoda na celičnih membranah. Krepi tudi lase in nohte, poleg tega pa tudi preprečuje propadanje zob, saj uničuje bakterije, ki povzročajo karies in slab zadah.
Kaj je v zelenem čaju tako koristnega?
Zeleni čaj v visokem odstotku vsebuje zelo močan antioksidant "epigallocatechin gallate" oziroma EGCG. Klinične študije so pokazale, da EGCG ne le zavira rast rakavih celic, temveč tudi uničuje nekatere obstoječe rakave celice ne da bi pri tem ranil normalne celice. Ta spojina naj bi tudi preprečevala oblikovanje krvnih strdkov, ki povzročajo trombozo, eno izmed glavnih vzrokov srčnih infarktov in kapi. Za primerjavo, antioksidanti, ki jih vsebuje zeleni čaj, so do 10x močnejši kot vitamin C, E in beta karoten.

Toda zakaj je tako zdrav le zeleni čaj, ne pa tudi oolong in črni čaj? Vse vrste pravega čaja so pridobljene iz iste rastline, to je čajevca (lat. Cammelia Sinensis), vendar pa je zeleni čaj drugače obdelan. Listke poparijo in zelo kmalu segrejejo, s čimer preprečijo oksidacijo. Črni in oolong čaji oksidirajo (v čajni industriji se uporablja izraz fermentirajo), kar povzroči spremembo EGCG - ta razpade v druge spojine, ki so daleč manj učinkovite od EGCG.