Prav vsaka ženska, ki se sooči s svojo nosečnostjo, se približa zdravim navadam, ki vključujejo tudi več gibanja. Nikakor ni prepozno, če se vadba pojavi šele v tem življenjskem obdobju, vendar je prav, da je le-ta strokovno vodena in redna.

Na začetku je dobro, da spoznamo nekaj najosnovnejših pravil:

• Redna vadba je koristnejša od občasne (2–3x tedensko).
• Zahtevnejše gibanje se ne sme izvajati v vročem ali vlažnem zraku ali pri povišani telesni temperaturi.
• Izogibati se je potrebno balističnemu gibanju (guganje, suvanje ...), poskakovanju, tresenju in hitrim spremembam smeri gibanja.
• Izvaja naj se na oblazinjenih tleh in nosečnica naj bo udobno oblečena in obuta, če je to potrebno.
• Ogrevanje naj traja pred vsakim začetkom vsaj 5 minut.
• Zaradi ohlapnosti vezivnega tkiva je večja možnost poškodb, zato se izogibamo prekomernega raztezanja in velike raztezne sile.
• Srčni utrip merimo na višku aktivnosti in ga ni priporočljivo prekoračiti. Določi naj se po razgovoru z zdravnikom (nikakor ne sme prekoračiti 140 udarcev/min).
• Da se izognemo dehidraciji med vadbo, po potrebi pijemo v majhnih količinah.
• Priporočljivo je, da telesno aktivne ženske pričnejo z manj intenzivno vadbo in da postopno povečujejo obremenitev.
• Pri pojavu neobičajnih simptomov moramo vadbo prekiniti in se posvetovati z zdravnikom.

Vključite se lahko v vadbeno skupino ali preprosto postanete aktivne doma točno takrat, ko vam dopušča čas. Dolg sprehod v dvoje ali nekaj preprostih vaj, ki ste si jih zapomnile od študentskih telovadnih uric, bo prispevalo k boljšemu počutju, vendar naj bo tokrat prisotna umirjenost gibanja.

Bolj kot močna mišična struktura je za porod pomembna pozornost. Dosežete jo lahko s preprostimi meditacijami ali pa preprosto počivate ob mirni glasbi in potujete po svojem telesu ter ga na tak način sproščate. Vizualizacija vam lahko pride zelo prav v času posameznega popadka, ko je pomembno, da so mišice sproščene, saj le tako otrok hitreje potuje proti izhodu. Lahko si predstavljate velik cvet, ki se odpira, se povežete z otrokom in ste v mislih z njim.

Ta pot je neprijetna za oba, vendar si jo lahko olajšate. V samo vadbo vključite tudi vaje za krepitev mišic medeničnega dna in za stabilizacijo medenice. Če tega ne izvajate, lahko poiščete pomoč pri fizioterapevtki v najbližjem zdravstvenem domu. Redno preverjajte tudi odmik trebušnih mišic, ki naj ne presega 2 cm.

Sicer pa je pomembno, da se ukvarjate s tem, kar vas veseli in naj vadba ne postane mučenje, temveč potreba in veselje.