Oprema stanovanja se začne, še preden stopimo v trgovino s pohištvom. Začne se pravzaprav že v gradbeni fazi z izbiro elementov stalnic, kot so talne in stenske obloge ter stavbno pohištvo in notranja vrata. Ker teh elementov ni enostavno zamenjati in nam v veliki meri določajo kasnejšo izbiro in stil pohištva ter ostale opreme, je priporočljivo že vnaprej razmisliti o tem, kakšne materiale in barve bomo izbrali. Pri tem pa ne smemo pozabiti na funkcionalnost. Tudi osvetlitev prostorov je sestavni del takega načrtovanja že v gradbeni fazi, ne pa nekaj, kar pride kot nujno šele na koncu.
V prvem delu se bomo posvetili tlakom, ki so najbolj obremenjena površina v stanovanju. Ker jih izbiramo za več let, mora biti njihova izbira še toliko bolj premišljena. Odvisna je od: namembnosti prostora, pogostosti uporabe prostora, obremenitve tlaka (na primer kolesca pisarniškega stola), prisotnosti vlage v prostoru (na primer kuhinja, kopalnica), potrebe po preprostem čiščenju in vzdrževanju, potrebe po zvočni izolaciji, potrebe po toplotni izolaciji, osebnega okusa bodočega uporabnika, usklajenosti izbranega tlaka z drugo opremo v prostoru, zahteve po ekološko razgradljivem materialu ...
Preden se odločimo za nakup talne obloge, moramo ugotoviti, kakšne so naše potrebe in pričakovanja ter kakšni obremenitvi bo talna obloga izpostavljena. Pri izbiri poleg zunanjega videza upoštevamo tudi odpornost površine ter zahtevnost čiščenja in vzdrževanja. Talna obloga že v praznem, vendar končno obdelanem prostoru skupaj z barvo in strukturo sten in stropa ter lučmi določa naravo prostora. Tudi z vnosom opreme, pohištva in ostalih elementov ostaja vidna in opazna. V stanovanjih najpogosteje vgrajujemo lesene (parket, ladijski pod) ali keramične talne obloge, tekstilne obloge (preproge in tapisomi), vedno bolj pa se uveljavljajo tudi materiali iz umetnih smol (epoksi premazi) in PVC ali gumirane talne obloge v različnih barvah in strukturah.
Lesene talne obloge
Les velja za enega najstarejših in najbolj cenjenih materialov, ki jih uporabljamo za oblogo tal. Ima značilno sestavo in lepo naravno barvo, ki je odvisna od vrste lesa. Poleg tega ima številne dobre lastnosti: je topel, protistatičen, elastičen, omogoča zdravo bivanje, primeren je z ekološkega vidika in če ni lakiran, je sposoben uravnavanja vlage v prostoru. Kakovost lesenega tlaka je odvisna od kakovosti in vrste lesa (trd, mehek) in površinske zaščite.
Pri lesenih oblogah največkrat govorimo o parketu. Parketne površine so trpežne in enostavne za čiščenje. Lak in olje oz. vosek, s katerima finalno obdelamo surovi parket, namreč ščitita les pred mehanskimi poškodbami, vlago in umazanijo. Za katero različico – oljenje/voskanje ali lakiranje – se bomo odločili, je odvisno od našega okusa in ne toliko od izbire kakovosti.
Pri oljenih površinah dobimo naravni mat videz površine, olje prodre globoko v pore posušenega lesa, jih zapolni in tako prepreči vpijanje drugih tekočin. Tako obdelan parket deluje zelo naravno, saj olje poudari strukturo lesa. Da bi tak parket dovolj zaščitili, ga moramo dva do trikrat letno obdelati s posebnim negovalnim oljem in zloščiti. Oljene površine čistimo z mehko krpo, sesalnikom ali rahlo navlaženo krpo. Pri čiščenju na parketu ne sme ostajati voda, sicer se na njem pojavijo madeži.
Lakiran parket je primeren za tiste, ki jim je bolj všeč svilnata mat površina ali površina z visokim sijajem. Tudi ta obdelava parketa je zelo odporna, saj sloj laka preprečuje vdor umazanije in vlage. Za čiščenje zadostuje nekaj kapljic čistila, razredčenega v vodi. Glede na obrabo tal je za ohranjanje leska približno vsake dva meseca potrebno tudi poliranje. Po daljšem časovnem obdobju, nekje po 15 letih uporabe, pa je potrebno parket vnovič lakirati. Pri lakiranju parketa je potrebno upoštevati, da se površina suši približno 24 ur, za večjo trdnost so priporočljivi trije nanosi laka. Po lakiranju je priporočljivo, da parketa nekaj dni ne obremenjujemo in s tem pripomoremo k daljši obstojnosti lakirane površine.
Poleg parketa v surovem stanju imamo na trgu tudi veliko izbiro izgotovljenega lakiranega ali oljenega parketa. Te vrste parketa pri polaganju ne povzročajo prahu in smradu, vseeno pa dobimo lep, naraven parket.
