|
Vse prevečkrat se zgodi, da parfume presojamo zgolj z enega vidika, to je ali nam parfum diši (nam je všeč) ali nam ne diši. Vonj je izredno kompleksen čut, saj kot vsa druga čutila vključuje fiziološki stimulus, na katerega čutilo odreagira z določenim zaporedjem biokemičnih reakcij, vse skupaj pa se dokončno obdela v naših možganih, in sicer tako v primarnih središčih kot tudi možganski skorji.
Pa vendar je vonj morda še bolj specifičen od vida, sluha ali okusa. Če je naš vid zdrav, potem ob gledanju predmeta rdeče barve v večini primerov ni dvoma, da bomo na vprašanje: "Kakšne barve je predmet pred teboj?" odgovorili z: "Rdeče." Gre pač za svetlobo točno določene valovne dolžine, ki ob padcu na fotoreceptorje v naši mrežnici spodbudi točno določen odziv, zaradi česar možgani videno barvo prepoznajo kot rdečo. Po drugi strani je bil najbrž vsak izmed nas že priča temu, kako lahko več ljudi (z zdravim čutom za voh) en in isti vonj zaznavajo in opisujejo z zelo različnimi, včasih celo nasprotujočimi si izrazi. Prav zato tolikokrat pride do zmede, ko prijateljici opisujemo nov parfum, ki smo ga vonjale v parfumeriji in smo nad njim navdušene, ko pa ga poskusi sama, ji ne samo ni všeč, ampak morda v njej spodbudi celo neprijetne občutke. Ne gre za to, da bi si bili naši receptorji za vonj različni ali da bi se signal do naših možganskih središč prevajal drugače, temveč imajo vonjave to zmožnost, da izredno močno vplivajo na našo zaznavo dogodkov, situacij, občutij, zaradi česar je v naših možganih cela mreža asociacij, ki jih določeni vonji ali kombinacije le-teh zbudijo v nas.
Vsak izmed nas bi verjetno v tem trenutku lahko do pičice natančno opisal vonj mamine ali babičine kuhinje iz našega otroštva, ko je v zimskih popoldnevih pekla medenjake ali cimetove piškote. Kdo ne mara vonja morja in tople, s soncem obsijane kože? In po drugi strani, parfum, ki smo ga nosile, ko nas je zavrnil prvi fant, nam bo verjetno za vedno postal odbijajoč, povezovale ga bomo namreč s čustvenim vznemirjenjem, razočaranjem, jezo. Ravno iz tega razloga je včasih priporočljivo, da se v določenih stresnih situacijah, ki jih lahko predvidimo vnaprej, parfumu odpovemo, še sploh če je to vonj, ki nam je pri srcu in ga veliko nosimo. Take situacije so na primer pogrebi, obisk zobozdravnika, ustni izpit ... Seveda pa nam lahko po drugi strani ravno v teh trenutkih pravilno izbran vonj nudi oporo ali nas umiri in pomaga pri zbranosti. Vse je odvisno od nas.
Da bi se naučili pravilnega dojemanja parfumov, ki so ponavadi zelo kompleksen in večplasten izbor različnih vonjev v enem, pa moramo vedeti, na kaj vse moramo biti pri parfumih pozorni. Kadar poslušamo klasično glasbo, vemo, da gre za mnogo več kot le (ne)všečnost le-te našim ušesom. Pozorni smo na usklajenost orkestra, tempo skladbe, izbrane soliste in kako so usklajeni z glasbenim ozadjem, dvigovanje in padanje dinamike glasnosti, na to, ali se tema v vseh stavkih ponavlja ipd. Prav tako parfum nudi mnogo vidikov, s katerih ga lahko preučujemo in presojamo (tudi če ga ne občudujemo, je morda lahko zanimiv z vidika nečesa čisto novega ali nenavadnega, kot nam je lahko zanimiva tudi slika na steni v galeriji, pa čeprav je morda ne bi obesili v svojo dnevno sobo).
Običajno so parfumi zgrajeni iz vrhnjih, srednjih in baznih not (kar je t.i. klasični ali francoski model gradnje parfuma), kar se ponavadi shematsko prikazuje kot olfaktorna piramida.
Vrhnje note so tiste, s katerimi pridemo v stik nemudoma ob aplikaciji parfuma bodisi na kožo ali na testni papirček. Ponavadi gre za najbolj hlapljiva olja, note pa so lažje, efervescentne, pogosto sladke ali sadne in njihova značilnost je, da ne ostanejo dolgo prisotne, ponavadi le do nekaj minut. Velika napaka je kupiti parfum, ne da bi mu dali možnost razvoja na svoji koži. Morda so nam vrhnje note pisane na kožo, pa bomo čez nekaj ur razočarane nad dišavo, ki se bo razvila v nepredvideno smer. Po drugi strani nam lahko parfum ob prvem stiku z vrhnjimi notami ne bo prav nič všeč, a se bo razvil v nekaj globljega in kompleksnega, in nas bo prevzel prav zaradi svojih baznih not.
Srednje note imenujemo tudi »srce« parfuma in zelo pogosto se večina parfumovega karakterja oz. tega, po čemer ga ločujemo od drugih, skriva prav v srednjih notah. Te so lahko cvetlične, lesne, začimbne, usnjene ... Srednje note ponavadi ostanejo na koži okoli tri ure, seveda pa je to zelo odvisno od parfuma in njegove jakosti.
Bazne note ostanejo na koži najdlje, tudi do 24 ur. Običajno so globlje in so pogosto sestavljene iz (naravnih ali sintetičnih) esenc mošusa, ambre, vanilije, sandalovine in nekaterih drugih.
Primer: olfaktorna piramida parfuma Chanel »No.5«:
 |
Vrhnje note: aldehidi, bergamotka, limona, neroli
Srednje note: jasmin, vrtnica, šmarnica, iris
Bazne note: vetiver, sandalovina, vanilija, ambra |
Parfumi obstajajo v različnih jakostih, ki so zaradi nepoznavanja nemalokrat vir zmede ali slabe volje, ko domov prinesemo stekleničko novega parfuma v jakosti, ki je bodisi prešibka ali pa premočna za naš okus:
- Eau de Cologne (EdC) ali kolonjska voda je najšibkejša in najmanj obstojna. Ima okoli 3 % parfumskega ekstrakta, ostalo je alkoholno-vodna baza. Pogosta je pri moških dišavah.
- Eau de Toilette (EdT) ali toaletna voda vsebuje med 3 in 8 % parfuma. Je močnejša od kolonjske vode in šibkejša od parfumske, ta kategorija pa je popularna tako pri ženskih kot pri moških dišavah.
- Eau de Parfum (EdP) ali parfumska voda je ponavadi najbolj zaželjena jakost popularnih ženskih dišav v parfumerijah. Vsebuje med 10 in 15 % parfuma v vodno-alkoholni podlagi.
- Perfume, tudi Extrait de Parfum ali parfumski ekstrakt je najmočnejši in najdražji izmed vseh, koncentracija parfuma v njem pa je lahko tudi do 50 %. Je najbolj obstojen izmed vseh jakosti.
Seveda niso vsi parfumi na voljo v vseh omenjenih jakostih, najbolj popularni pa sta EdT in EdP. Pogosto je tudi, da imajo kljub enakim notam različne jakosti istega parfuma drugačno razmerje sestavin in lahko zaradi tega dišijo drugače. Te razlike so pri nekaterih parfumih zaznavne že med EdT in EdP verzijo, najbolj pa pridejo do izraza pri parfumskih ekstraktih, ki so skoraj brez izjeme bogatejši, bolj aromatični, globlji, pa tudi rezkejši, močnejši in dišijo »starejše« kot njihove EdP različice. |
