Dandanes je težko najti in ovrednotiti prioritete, in ugotoviti kaj je tisto, kar zares šteje. Večina ljudi je razpetih med kariero in domom, med katerima (ne)upešno krmarijo dan za dnem, medtem pa pozabijo na bistvene vrednote, ki v življenju štejejo.
Harvardska raziskava 'Grant and Glueck Study' se je osredotočila na psihičen in čustven razvoj odraslega človeka. Raziskava se je začela daljnega leta 1939 in trajala vse do leta 2014. Zajela je 733 ljudi, ki so odraščali v različnih okoljih; 456 posameznikov, ki so teh 75 let živeli v revnejših predelih v Bostonu in 268 posameznikov; Harvardskih učenjakov, ki so diplomirali med leti 1939 in 1944. Zaradi dolžine raziskovalnega obdobja je ta raziskava zahtevala celo več generacij raziskovalcev. Od prve svetovne vojne dalje so skrbno analizirali vzorce krvi, opravili preiskave možganov (ko so le-te postale na voljo), prejemali informacije in poročanja teh posameznikov in se z njimi tudi dejansko pogovarjali. Na podlagi vseh teh podatkov, ki so jih zbirali kar 75 let, so lahko naredili pomembne ugotovitve.
PREBERITE TUDI: Naučite se imeti radi sami sebe
Zaključek? Po mnenju Roberta Waldingerja, direktorja Harvardove raziskave razvoja odraslih, en dejavnik kvalitetnega življenja presega vse ostale skupaj, in ta dejavnik je ljubezen. Na koncu namreč ni pomembno to, koliko diplom imate, kakšne poslovne uspehe ste dosegli, niti to, koliko prijateljev imate. Ne šteje niti to, da imate pestro družabno življenje in sladek romantičen odnos. Bolj od kvantitete šteje kvaliteta. Šteje namreč le to, kako kvalitetne odnose imate; ali se lahko v odnosu sprostite, pokažete svojo ranljivost; razkrijete svoj pravi jaz.
Dejavnik zadovoljstva v življenju
Po mnenju Georgea Vaillanta, Harvardovega psihiatra, ki je vodil raziskavo od leta 1972 do leta 2004, sta tu dva temeljna dejavnika: "Eden je ljubezen, drugi dejavnik pa je, da najdemo način soočanja z življenjem, ki ljubezni ne potisne stran''.
Največji napovednik vaše sreče in izpolnitve na splošno v življenju je v bistvu ljubezen. Natančneje, raziskava kaže, da ima nekdo, na kogar se zanašate, vpliv na sproščanje vašega živčnega sistema; zmanjševanje čustvene in fizične bolečine ter bolj zdravo in daljše delovanje možganov. Podatki so prav tako pokazali, da so tisti, ki so bili ali so se počutili osamljene, prej občutili slabše telesno zdravje, smrt pa je nastopila prej kot pri drugih.
Pomembna pa ni le kakovost odnosov z drugimi, temveč kakovost odnosa, ki ga imamo sami s seboj. Recimo, če ste našli ljubezen (v obliki razmerja, recimo), vendar ste globoko v sebi še vedno podvrženi travmam, kot so izguba službe, smrt starša ali otroka in se s to travmo ne ukvarjate, bi lahko na koncu izbrali način soočanja s temi izgubami, ki ljubezni ne vključuje. To je zelo dober opomnik, da ne dajete prednosti samo odnosom z drugimi, temveč, da se poglobite vase in se naučite obdelave svojih čustev in stresa. Če tega ne znate, si poiščite strokovno pomoč. Kakorkoli, vzemite svojo osebno rast dovolj resno, le tako boste lahko na voljo drugim za dobre odnose.
Ker so rezultati raziskave jasni, bi lahko na koncu imeli ves denar, ki ste ga kdaj želeli, uspešno kariero in dobro zdravje, vendar brez ljubeznivih odnosov ne boste srečni in zadovoljni. Naslednjič, ko se boste raje posvetili delu v pozne večerne ure, namesto posvečanja sebi in svojim ljubljenim, se spomnite, kaj v življenju zares šteje. Dobro življenje je zgrajeno iz dobrih odnosov. Najbolj jasno sporočilo, ki ga dobimo iz te 75-letne raziskave, je to: Dobri odnosi nas ohranjajo srečnejše in bolj zdrave.
