|
Začetek januarja. Ena, dva,... natanko pet mesecev je še do junija, prvega »morskega« meseca. Časa, ki bo spravljal v slabo voljo tiste, ki so ponovno dopustile, da se jim pred očmi vrti ponavljajoča se zgodba, ali morda celo nočna mora – samo one, njihove kopalke in množica ljudi na plaži. Pa vendar, časa do takrat je ravno prav.

Če se boste hujšanja lotile pravočasno in s primernim pristopom, bodo vsi v podkožno maščobo predelani decembrski piškoti kmalu preteklost. Naj še pripomnim, da hujšanje v tem kontekstu pomeni izgubljanje MAŠČOBE in ne vsakršno izgubljanje kilogramov na račun mišic in vode.
Tako kot je hujšanje iz določenega zornega kota cela znanost, je po drugi strani sila preprosto. Ne zato, ker obstaja 1001 dieta (vsak špeh svojo dieto najde?), temveč zato, ker se je potrebno držati le nekaj pravil, ki so tako preprosta, da se bo morda kdo izmed vas ob branju namrdnil in se raje poslužil np. ločevanja živil po dnevih (češ, bolj je zapleteno, bolj deluje?). Odločitev je vaša. Vsekakor se je potrebno vprašati, zakaj že 1001 hujšamo po 1001 dieti, ko pa vse zagotavljajo stoodstoten uspeh? Nekaj se ne ujema, a ne? Zakaj diete, s katerimi nas bombandirajo v knjigah, revijah in na internetnih forumih, ne izumrejo? Morda zato, ker preprosto ne delujejo?
IZHODIŠČE
Karkoli ste doslej prebrali o čajih, ki topijo maščobo, kremah, ki odpravljajo celulit (ki je mimogrede tudi »le« maščoba), zeljnatih juhah, »spotimo maščobo« pasovih, ... ni še prepozno, da odprete drugo uho in omogočite tem neumnostim, da zapustijo vaše misli. Človeški organizem je edinstven stroj in kot tak potrebuje edinstveno, posamezniku prilagojeno obravnavanje. »Krožeče diete« z vnaprej določenimi jedilniki predvidevajo enako število dnevno zaužitih kalorij za VSE, ki se odločijo hujšati na tak način. Povedano drugače, dieta s štirimi obroki, ki obsega koruzne kosmiče z mlekom za zajtrk, jabolko in čaj za malico, odmerek testenin z vzorcem paradižnikove omake za kosilo, jogurt za vmesno malico in kozarec vode za »večerjo«, je potemtakem primerna za žensko s 60 kilogrami, katere dnevna poraba je npr. 1300 kcal in obenem dnevno preživi urico ali dve na sobnem kolesu ter za 130 kilogramskega moškega, ki že za to, da dnevno premaguje nošenje svoje teže po stanovanju, potroši toliko kot naša ženska kandidatka samo na kolesu? To je nadvse primeren trenutek, da se vprašamo, kako se lahko potem taka dieta oglašuje kot idealna za izgubljanje maščobe? Za vsakogar!? Preprosto - tako kot se lahko prodajajo kreme, ki odpravljajo gube, obliži, ki vas pripeljejo do sanjske postave (morda nas popeljejo v sanje, v katerih smo sanjski?), čudežne spodnje gate, ki se končajo tam nekje pod prsmi in so (spet idealen?) odgovor za vse strinjajoče se z vedno istim glasom na televiziji, ki nas prepričuje, da je potenje v telovadnicah čista izguba časa. Kdor se zaveda, da upanje res umre zadnje in da s(m)o ljudje pripravljeni storiti vse, da bi prišli do popolnega telesa, najbrž svoj prosti čas preživlja ležeč na ležalniku ob bazenu svoje razkošne vile (suh, brez celulita in večno mlad?).
Pa pustimo to.
»MANJ JEJ PA BO«
Prvo pravilo, lahko bi dejali tudi nadpravilo, je tolikokrat slišan stavek »pojej manj, kot porabiš«. Morda obrabljen pa vendar resničen. Brez kaloričnega primanjkljaja nam bo izguba maščobe obrnila hrbet.
Ker smo se odločili, da ne bomo pretiravali in izvajali drastičnih ukrepov, ki nas (pre)hitro povrnejo na realna tla oz. celo niže, bomo kalorični vnos zmanjšali le za cca. 10% pod našo dnevno porabo. Če dnevno za svoj obstoj, funkcioniranje, vadbo in še kaj potrebujemo npr. 1500 kcal (meja, pri kateri se ne redimo, niti ne hujšamo), bomo povečali količino vadbe, ki bo povzročila kalorični primanjkljaj cca. 150 kcal in/ali prilagodili dnevne obroke. Seveda je najbolje in tudi najlažje, če uberemo srednjo pot – združimo redno vadbo z obroki v ustrezni kalorični vrednosti. In ne pozabimo – telo je na nižji kalorični vnos potrebno privajati po-ča-si.
Morda se nejeverneži sprašujejo, zakaj je pomembno, da pri znižanju kalorij ne pretiravamo, češ ali ne pomeni manj kalorij tudi večji napredek pri hujšanju. Predstavljajte si, da je naše telo večno zaskrbljeno, da bo svoj obstanek prejelo dovolj hrane (energije), kar izhaja še iz pradavnih časov, ko je bila pečenka na kamniti mizi pogojena z (ne)uspešnostjo pri lovu. Ko je hrane ravno prav, telo ne čuti potrebe, da bi delalo zaloge, saj ga ne skrbi, da bi lahko prišlo do pomanjkanja. Ko je hrane na voljo več, kot je je sposobno porabiti, seveda nima druge izbire, kot da jo skladišči (kar se na nas kaže kot odvečna telesna maščoba). Ko pa vir energije oz. hrane naenkrat usahne oz. se zmanjša na polovico (kot je običajno pri 1001 dieti), ga zagrabi panika. Prva njegova reakcija bo znižanje telesne porabe – če smo prej dnevno porabili 1500 kcal, da smo se prebili skozi naš vsakdanjik, jih bomo sedaj ob istih opravilih manj. Manjšo porabo kalorij telo doseže tako, da napove vojno mišicam, ki v telesu za svoj obstoj potrebujejo največ kalorij – manj bo torej mišic, manj kalorij bomo porabili, kar je v situaciji, ko telesu primanjkuje hrane, tudi njegov cilj. Posledica bo nekaj kilogramov manj, večinoma zaradi izgubljenih mišic, maščoba, ki se nam trese na trebuhu in stegnih, bo pa ostajala. Druga težava se pojavi takrat, ko imamo stradanja (kar večina 1001 diet tudi je) dovolj in nas eden izmed naših obrambnih mehanizmov prepriča, da nekaj dni običajnega prehranjevanja (beri: »spravljanja noter« vseh prepovedanih slaščic za nazaj in za naprej) res ne more škoditi. Če nas ne prepriča ta, vskoči drugi, ki nam pove, da se »živi le enkrat« (posledica je seveda enaka). In tako si damo duška ter pojemo vse, čemur smo se bili prisilili toliko časa odpovedovati, za vsak slučaj dvojne porcije (ja, ja, enkrat se živi). Kaj se zgodi? Telo po toliko asketskih dnevih (tednih, mesecih?) ugotovi, da je spet založeno s hrano, celo s preveč hrane ... in ker ni neumno in predvideva tudi vnaprej, čimvečji del hrane shrani za hude čase, ki bi se znali spet pojaviti. In potem spet stradamo naprej ... do naslednjič. Začaran krog, ki ne vodi nikamor.
Če bomo kalorije znižali ravno toliko, da bomo ustvarili primanjkljaj, pa vendar ne toliko, da bi ta ukrep naše telo zaznalo kot alarm, ki oznanja čas, ko je potrebno upočasniti metabolizem in ob pregrehah prekomerno kopičiti zaloge v obliki nadležnega špeha, smo naredili več, kot si mislimo. Uresničili smo prvi, daleč najpomembnejši korak, ki vodi do brezskrbnega poletja.
Nadaljevanje: Želim shujšati - koliko kalorij dnevno? |