Hrana postane sredstvo za izražanje različnih čustvenih stanj. Pravzaprav prisilni jedci niso odvisni od hrane, temveč z občutki, ki se sproščajo ob prenajedanju. Zasvojenost s hrano – prisilni jedci večinoma posegajo po sladkorju, ogljikovih hidratih in maščobah – ima popolnoma enake simptome kot npr. pri heroinskem odvisniku. Podobno kot droga, hrana prisilnega jedca pomirja, otopi negativne občutke in čustva ter ublaži psihično bolečino.
V tem stanju začasne pomirjenosti prisilni jedec ponovno lažje racionalno razmišlja in poskuša vzpostaviti nadzor nad svojim vedenjem. Pogosto v tej fazi samokontrole izprazni ves hladilnik in omarice s hrano. Včasih jih napolni z zdravo, nizkokalorično hrano. Ogromno psihične energije porabi za analiziranje hrane, kaj naj jé in česa ne.
Faza odrekanja hrani (samokontrola) lahko traja nekaj časa, odvisno od stopnje zasvojenosti. Dlje kot traja takšna kontrola, bolj nemiren in razdražljiv postaja prisilni jedec. Slabo spi, se poti. Skratka, doživlja pravo abstinenčno krizo, kot jo poznamo pri drugih drogah. Ko potreba po hrani postane prehuda, sledi faza prenajedanja (izguba kontrole). Odvisnež skrivoma zaužije večjo količino hrane. Ker prisilno prenajedanje spremlja hud občutek krivde, samoobtoževanja in manjvrednosti, oseba hrano ponavadi golta, da bi slab občutek čim hitreje minil ali da je ne bi zasačili pri dejanju.
Fazi kontrole in prenajedanja se ciklično izmenjujeta v vedno krajših obdobjih. V začetni fazi zasvojenosti s hrano lahko odvisnik brez hrane zdrži več dni. Zaradi dolgega posta navzven to prehransko motnjo le redko opazimo, saj je telesna teža prisilnih jedcev običajno normalna ali le rahlo povečana. Šele ko se razvije huda odvisnost od hrane in se cikel prenajedanja ponovi tudi večkrat dnevno, se prisilni jedec navadno tudi prekomerno zredi.
Izvor kompenzacije je v zanemarjanju
Osebe, ki trpijo za prisilnim prenajedanjem, po mnenju psihologov in prihoterapevtov izhajajo iz disfunkcionalnih družin (npr. ločeni starši, odsotnost enega ali obeh staršev, alkoholizem, osamljenost itd.), v katerih so jih fizično in čustveno zanemarjali. Osebnostne lastnosti in značilnosti prisilnih jedcev so pomanjkanje samospoštovanja, nizka samopodoba, depresivnost, anksioznost, nezadovoljstvo s telesnim izgledom, pretirano iskanje zunanje potrditve in močan občutek krivde, ki spremlja vse procese in odnose – od spolnosti do prehranjevanja. Zaradi specifičnih razlik v vzgoji – deklice se morajo odpovedovati užitkom, tudi hrani – je med ženskami prisilno prenajedanje pogostejše kot med moškimi.
Hrana ima za kompulzivnega jedca veliko večji pomen kot zgolj biološki, prehranski. "Hrano izrabljajo za utišanje notranjih krikov", pravi Ksenija Jovanović iz Društva Samopodoba. Hrana lahko simbolizira tolažbo, začasno pričara občutek varnosti, ljubezni in sprejetosti, ki je oseba v otroštvu ni bila deležna v zadostni meri. Z nažiranjem tlačijo jezo, prizadetost, neizživete spolne fantazije ali se samo-kaznujejo, saj je "hrana samo sredstvo za premagovanje notranjih konfliktov."
Ali so vzroki zasvojenosti s hrano fiziološke narave?
Prisilni
jedci posegajo predvsem po rafiniranih ogljikovih hidratih, kot so
sladkor, kruh in testenine, ter po mastni hrani. Takšna hrana pospešuje
izločanje endorfinov v možganih, hormonov ugodja in dobrega
razpoloženja. Hormoni hkrati urejajo naš apetit. Raziskave so pokazale,
da imajo odvisneži od hrane v povprečju nižjo raven endorfinov,
posledica česar je občutek potrtosti. Nekateri avtorji zato
prenajedanje razlagajo kot posledico naravne potrebe, da bi nadomestili
manjko endorfinov.
Ljubezen gre skozi želodec
To še kako velja za ljubezen do samih sebe. Hranjenje je prvi čustveni odnos otroka in matere, ki pomembno sodoloča vse nadaljnje odnose, tako medčloveške kot odnos do sebe. Zaradi kompleksnosti motnje hranjenja, je tudi pot do ozdravitve dolga in težka. Običajno samo-zdravljenje z dietami in odrekanjem na dolgi rok ne pomaga, ampak je potrebno poiskati strokovno zdravljenje odvisnosti, ki združuje tako psihološko kot fiziološko plat odvisnosti.
Če ste prepoznale, da se tolažite s hrano ali ste z njo že resneje zasvojene, se lahko obrnete na Društvo Samopodoba za pomoč in svetovanje vsak delavnik med 11. in 13. uro na telefonsko številko: 041 820 922.
Anitrai
Pozdravljeni! Hvala za komentar in v pojasnilo.
Društvo Samopodoba po telefonu 041 820 922 nudi anonimno strokovno pomoč v obliki pogovora, v smislu razumevanja problema, ko je stanje akutno in nimamo nikogar, komur bi se lahko izpovedali. Navadno osebe s to motnjo hranjenja zelo težko priznajo svoj problem znancem, anonimna izpoved preko telefona je dosti lažja. Poleg tega društvo nudi tudi organizirane delavnice in terapije.
Ne odlašajte s klicem, če menite, da imate težavo!
Upam, da sem pomagala.
Anita
Tia5
Zelo dober članek. In resničen.
Samo glede društva...kako pa to zgleda. Mislem pokličeš in rečeš kaj...zasvojen sem. Mislem ne predstavljam si, da bi klical, še posebej če o tem težko govoriš. In kaj sploh klic pomeni. Kako društvo sploh deluje.