Prazniki, sploh božično-novoletni, pa tudi cel december, imenovan kar 'veseli' december, naj bi bili namenjeni druženju, zabavanju, uživanju. Od povsod – s spleta, družbenih omrežij, iz revij in s TV ekranov – nas 'napadajo' slike in videi srečnih skupin, ki se veselijo in uživajo. A za mnoge ljudi ni tako, 'veseli' december pa je vse prej kot vesel.
Myriams-Fotos / PixabayRavno neprestani 'opomniki', kako se "imajo vsi drugi pa tako fajn in so oh-in-sploh srečni" stanje še poslabšajo. Vse to so razlogi, da je december še posebej težak mesec za vse, ki se soočajo ali so se pred kratkim soočili z družinskimi nesoglasji, razhodi, izgubo bližnjih, izgub zaposlitve in osamljenostjo.
Depresivno počutje sicer lahko pride kadarkoli tekom leta – zelo značilno je npr. s prihodom jesen, ko se krajšajo dnevi in vemo, da bo čudovitemu, sončnemu vremenu sledili kratki, temačni dnevi, sivina in megla. A kljub temu imata november in december, ko se bliža konec leta, še posebno težo in lahko povzročita slabo počutje celo pri tistih, ki so sicer zadovoljni s svojim življenjem.
Zakaj je depresija v prazničnem času in veselem decembru, ko se (skoraj) vsi družijo, veselijo in praznujejo, tako pogosta? Razlogov za to je več.
1. Osamljenost (družbena izolacija)
Osamljenost je razlog številka ena za depresijo, še zlasti med prazniki. Nekateri ljudje imajo namreč manjši krog ljudi in pomanjkljive možnosti za druženje. Tisti, ki se že sicer počutijo izolirane, so po navadi med prazniki še bolj, kar še poslabša občutke osamljenosti in depresije.
Vsi ti ljudje tako vidijo druge ljudi, tudi prijatelje, znance in sodelavce, kako praznike preživljajo v krogu svojih prijateljev, znancev in družine in se sprašujejo "Zakaj nisem to jaz? Zakaj se to meni ne dogaja?" ali "Zakaj so vsi srečnejši kot sem jaz?"
Eden izmed najboljših načinov, kako se soočiti z osamljenostjo je, da se obrnete na prijatelje za oporo in družbo. Če jih nimate – kar je pogosto – se skušajte obrniti na kakega terapevta ali društvo za pomoč ljudem v stiski. Že razumevajoč glas na drugi strani telefona lahko zelo pomaga, pogosto pa vam bodo poleg opore lahko nudili tudi kakšen koristen nasvet, kako kar najmanj depresivno preživeti praznike.
2. Žalovanje
Prazniki so tudi tisti čas, ko še posebej čutimo izgubo bližnjih. Najsi gre za smrt ali razhod – v obdobju, ki smo ga sicer preživljali s to osebo, izgubo čutimo skoraj kot bi bila sveža, čeprav se je zgodila že pred časom.
Občutke izgube in žalovanja boste malce ublažili s pomočjo naslednjih nasvetov:
- Začnite z novo tradicijo
Npr. se dogovorite in greste kam z družino ali prijatelji (potovanje, razvajanje v termah, zdravilišču …) namesto da bi bili doma. - Ne popustite prazničnim pritiskom
Dovolite si, da odidete z dogodkov ali iz družbe, v kateri se ne počutite dobro. Bodite pripravljeni (vljudno) povedati ostalim, da vam trenutna situacija ne ustreza. - Prostovoljstvo
Pomoč ostalim že tako daje neverjetne občutke koristnosti, izpolnjenosti in sreče, če pa to naredite v času praznikov, bodo si še toliko močnejši. Pomoč starejšim sosedom na domu; obisk v domu za ostarele; pomoč živalim … tako imate izpolnjeno kar 3 v 1: naredili ste dobro delo in koristno porabili svoj čas, pa še počutje bo neprimerljivo boljše. - Pojdite v naravo
Narava deluje regenerirajoče, osvežujoče, sproščujoče in pozitivno. Pojdite na sprehod v gozd, ob jezero, travnik … nekam, kjer je res mir in naravno okolje. Presenečeni boste, koliko bolje se boste počutili.
3. Nerealna pričakovanja
Ravno zaradi zavajajočih podob sreče, druženja in praznovanja, ki prežijo na nas od vsepovsod, si kaj hitro lahko predstavljamo, da je drugod res vse popolno in s tem ustvarimo zelo težko breme zase, ki vodi ne le v razočaranje, temveč tudi depresijo. “Ljudje imajo zaradi praznovanja in pričakovanja novega leta, kot ga vidijo po TV, nerealna pričakovanja,” je povedal eden izmed psihologov, ki je dodal še, da ima ravno decembra in januarja največ dela.
Zato se raje osredotočite na stvari, za katere sta hvaležni: npr. sorodnico ali prijatelja, ki ji/mu je res mar za vas; da ste dobili nekaj dni dopusta za praznike; da se bliža novo leto, ki je lahko dejansko nov začetek in podobno. Zavedajte se, da so prikazane podobe popolnega praznovanja, s katerimi nam 'perejo možgane', nerealne; da je marsikomu enako težko kot vam ali celo mnogo huje; in predvsem, da prazniki minejo in življenje se nadaljuje po starem. To vam bo pomagalo premagati občutke osamljenosti in pomanjkanja, hvaležnost pa je na sploh eno najboljših zdravil proti depresiji.
4. Primerjanje svojih notranjih občutkov z (navideznim) življenjem neke tretje osebe
Tako v resničnem življenju kot tudi družbenih medijih se je težko izogniti primerjanju z drugimi. Toliko težje je, če je vaša družina vse prej kot popolna ali je celo nimate; se nahajate v težki življenjski situaciji; ali ste pred kratkim utrpeli izgubo bližnjega ali razhod ali ločitev.
Slike srečnih, nasmejanih obrazov; potovanj v tople kraje; izletov, druženj in zabav, ki jih objavljajo vaši spletni prijatelji, imajo posledično lahko naravnost uničujoč vpliv na počutje. A zavedajte se, da velika večina objavlja le najboljše trenutke svojih življenj, zato je kakršnokoli primerjanje povsem nerealno. Ni vse zlato, kar se sveti in zagotovo ste že slišali za primere, ko se je (za zunanje opazovalce) popolnoma nepričakovano razšel popoln, srečen par. Saj je popolnoma jasno, da je moralo škripati že precej časa, da je dejansko prišlo do razhoda, mar ne?
Poskrbite zase
Zatorej poskrbite zase v vseh pogledih, da se boste kar najbolje počutili. Poiščite družbo znancev in prijateljev; obrnite se na kakega terapevta ali pokličite društvo za pomoč ljudem v stiski, če vam je zelo težko; odidite na sprehod v naravo; poskrbite zase in se pocrkljajte (dišeča kopel, masaža, najljubša glasba, dobra knjiga ...); ne pretiravajte z alkoholom, daj je znan depresiv, ko popusti; predvsem pa se izogibajte družbenim medijem, ki vam ustvarjajo nerealne predstave in s tem slabo počutje.
