... raziskavi potrdili, da laganje otrokom obrodi sadove – a žal ne pozitivne: otroci, ki so jim lagali, se bodo zelo verjetno tudi sami lagali.
V raziskavo je bilo vključenih 186 otrok v starosti 3 do 7 let in približno polovici otrokom so se zlagali, da je v sosednji sobi velika skleda bonbonov, nato pa takoj priznali, da je bila to laž, da bi jih prepričali, naj se igrajo določeno igrico. Drugo polovico otrok pa so le povabili k igri in bonbonov niso omenjali. V igri so morali otroci po zvokih prepoznati igrače, ki jih niso mogli videti. Nato je raziskovalec za 90 sekund zapustil sobo, v kateri so bili otroci in jih tako prepustil skušnjavi, da pogledajo igrače, pred tem pa so otroke prosili, naj igrač ne pogledajo. Ko se je vrnil, je raziskovalec prosil otroke, naj povedo po pravici, če so pogledali igrače.
Rezultat? 5 do 7-letniki, ki so se jim predhodno zlagali, so pogosteje pogledali igrače in se potem tudi zlagali, da jih niso. Približno 60 odstotkov otrok, ki se jim niso zlagali, je pogledalo igrače in 60 % se jih je kasneje zlagalo, da igrač niso pogledali. Med otroci, ki so se jim predhodno zlagali, jih je igrače pogledalo skoraj 80 % in skoraj 90 % se jih je zlagalo, da igrač niso pogledali.
Zakaj je prišlo do tega, raziskovalci še ne vedo, možnosti pa so naslednje: morda so otroci le oponašali vedenuje vzornika; morda so presojali pomembnost poštenosti vzornika; morda pa niso čutili potrebe držati obljubo do nekoga, ki se je predhodno zlagal njim. Laganje pa ni imelo vpliva na predšolske otroke; igrače so pogledali in se nato zlagali o tem v enakih odstotkih, ne glede na to, ali so se jim predhodno zlagali ali ne. Raziskovalci predvidevajo, da zato, ker še nimajo dobro izoblikovanih sposobnosti razmišljanja.
Za konec so raziskovalci zapisali, da delovanje staršev nakazuje, da ima njihovo laganje otrokom vpliv na njih, a da ta raziskava kaže nasprotno. To pa se seveda ne nanaša le na starše, temveč na vse, ki imajo stike z otroki.
