Še pred nekaj leti je med ljudmi krožilo splošno prepričanje o škodljivosti maščob v prehrani za naše zdravje in njihovem negativnem vplivu na hujšanje in rezultate v športu. V zadnjem obdobju se je s pomočjo medijev sicer že počasi pričela uveljavljati realnejša slika, vendar ozaveščenost povprečnega potrošnika še vseeno ni takšna, kot bi morala biti.

Predvsem se je utrdilo splošno dejstvo, da so rastlinske maščobe bolj zdrave od živalskih, ker ne vsebujejo holesterola, kar je postala tudi glavna marketinška poteza proizvajalcev rastlinskih olj in izdelkov, katerih vir so rastlinska olja. V nadaljevanju članka vam bomo obrazložili, zakaj to ne velja vedno in katere maščobe v resnici pozitivno vplivajo na naše zdravje, rezultate pri hujšanju in športnih aktivnostih.

Da bi razumeli vpliv maščob na naše telo, morate poznati nekaj osnov o sami kemijski zgradbi in lastnostih posameznih maščob.

Tipi maščobnih kislin

Nasičene maščobne kisline imajo v svoji strukturi med atomi ogljika le enojne vezi, zato so dokaj stabilne. To pomeni, da težko spremenijo svojo strukturo in ne tvorijo telesu škodljivih, strupenih produktov, razen pri zelo visokih temperaturah (večkratno cvrtje). Telo jih lahko uporabi le za tvorbo energije in za zaloge energije (telesne maščobe).

Nenasičene maščobne kisline

Mononenasičene maščobne kisline - omega 9 (oleinska kislina): njihov vnos ni nujno potreben, je pa zaradi številnih ugodnih učinkov na telo zelo priporočljiv. Najdete jih predvsem v olivnem olju ter v lešnikih in makadamijah.
Polinenasičene maščobne kisline - omega 6 (linolna kislina, arahidonska kislina): so bistvene, kar pomeni, da je njen vnos s hrano obvezen. Imajo dve dvojni vezi, kar povzroča njihovo nestabilnost. Večinoma jih najdete v nerafiniranih rastlinskih oljih: sončničnem, sezamovem, sojinem, bučnem ...
Polinenasičene maščobne kisline - omega 3 (linolenska kislina, EPA, DHA): so tako kot linolna nujno potrebne. Imajo tri dvojne vezi in jim pravimo tudi supernenasičene maščobne kisline. Najdete jih predvsem v lanenem in ribjem olju, njihove metabolite EPA in DHA, prek katerih opravljajo večino svojih funkcij.

Vse polinenasičene maščobne kisline so zelo nestabilne, kar pomeni, da jih ne smete predolgo izpostavljati kisiku, toploti ali svetlobi, kaj šele segrevati, saj se iz njih hitro tvorijo strupeni produkti. V takih razmerah polinenasičene maščobne kisline zelo hitro oksidirajo, posledica tega pa je nastanek prostih radikalov, ki telesu škodujejo.

Funkcije polinenasičenih maščob v telesu:

• sodelujejo v procesu produkcije energije v telesu,
• sodelujejo pri transportu kisika po telesu,
• pomembne so za produkcijo hemoglobina,
• so tudi pomemben strukturni element membran celic,
• so prekurzorji prostaglandinov (kratkoživečih, hormonom podobnih snovi, ki uravnavajo mnoge funkcije v telesu),
• preko številnih mehanizmov pospešujejo regeneracijo po aktivnosti,
• pospešujejo presnovo (kar pozitivno vpliva tako na rast mišičnega tkiva kot na izgubo telesne maščobe),
• podpirajo imunski sistem.

Pozitivni vplivi omega 3 maščob:

• blažijo vnetja,
• zmanjšujejo zadrževanje vode,
• znižujejo lahko krvni pritisk,
• spodbujajo imunski sistem,
• ugodno lahko vplivajo na srčna obolenja in manjšajo možnost srčnih infarktov,
• zvišujejo senzitivnost na inzulin, kar zniža potrebo telesa po njem.