|
Še vedno v družbi velja prepričanje, da so za otrokovo "dobro" ali "slabo" vedenje v glavni meri krivi starševski načini vzgajanja, predvsem materini. Ko nastanejo težave, bi naj bili krivi starši, saj otroka niso navadili na red, ali mu ne postavljajo mej. Strokovnjaki pa že nekaj časa vedo, da stvari niso tako preproste. Otrok je mnogo bolj aktiven partner pri oblikovanju različnih vzorcev vzgoje, kot so dolgo mislili. Raziskave so pokazale, da je že novorojenček unikaten posameznik s svojim genetskim vzorcem, izkušnjami iz maternice in časa med porodom ter po njem. Vsi ti dejavniki se med sabo povezujejo in določajo, kako se bo prilagodil na življenje zunaj maternice in se odzival nanj. Za dojenčka skrbijo odrasli, ponavadi starši, ki so prav tako neponovljivi posamezniki s svojimi lastnostmi in izkušnjami, ki vse pomembno vplivajo na njihova pričakovanja o tem, kakšen bi naj bil njihov otrok, in kako se odzivajo nanj. Vse to oblikuje otroka, njegovo vedenje in odnos otrok – starši.
Novakovi imajo dva sinova: Davida (11 let) in Martina (9 let). Oba sta dobra učenca in priljubljena med vrstniki. Kljub temu se njuna starša čudita, kako sta lahko tako različna otroka del iste družine. David je sproščen, giblje se počasi in nima težav s prilagajanjem na nove situacije. Martin je impulziven, vedno v gibanju in hitro reagira. David ustreza življenjskemu stilu svojih staršev, moti pa ju Martinova aktivnost in intenzivnost, ter ocenjujeta njegovo vedenje kot moteče. Razlike v vedenju med fantoma kažejo na individualne razlike v temperamentu, in te razlike oblikujejo vsakdanje življenje družine Novak.
Ko govorimo o temperamentu, imamo ponavadi v mislih vzorec odzivanja na situacije in dogodke iz okolja, ki je značilen za posameznika. Seveda se nihče ne vede ves čas enako, vendar pri skoraj vseh posameznikih obstaja način, ki je prisoten v večini primerov.
Temperament torej opisuje razlike med posamezniki, ki so:
- biološko pogojene,
- razvidne že kmalu po rojstvu,
- za posameznika značilne v številnih situacijah in življenjskih obdobjih.
Že dojenčki se ne razlikujejo samo po teži, dolžini ter barvi las, temveč tudi po temperamentu. Če opazujete otročičke v porodnišnici, boste lahko opazili razlike. Nekateri so živahnejši, drugi mirnejši. Nekateri spijo več ur skupaj in jih je potrebno buditi za hranjenje, drugi se kar naprej zbujajo. Nekateri ob neugodju jočejo tako, da se jih sliši daleč naokoli, ob tem kar pozabijo na dihanje in so potem še nekaj časa vznemirjeni, drugi pa malo zastokajo in se nato hitro pomirijo.
|
