Mejna osebnostna motnja

Vsekakor so si pri duševnih motnjah simptomi zelo podobni, zato si diagnoze nikar ne postavljate sami. Če sumite, da imate motnjo, se torej najprej obrnite k svojemu zdravniku, saj motnja terja zdravljenje s psihoterapijo. Odnos s človekom, ki ima mejno osebnostno motnjo je izčrpajoč in zahteva veliko energije.

 

 

Vsi se namreč v življenju v različnih obdobjih srečujemo s situacijami, v katerih se soočamo s težavami v vedenju ali čustvovanju. Pri določenih motnjah so te težave mnogo bolj intenzivne. Vodi lahko v težavne odnose na vseh področjih človekovega življenja.

 

Vsa ta občutja lahko tvorijo samopoškodovanje, samomorilne misli, škodljiva, uporniška in impulzivna vedenja.

 

Zakaj točno pride do mejne osebnostne motnje, ni povsem jasno, dejstvo pa je, da je motnja posledica večih dejavnikov. Tveganje je večje, če je oseba z motnjo doživljala v otroštvu hude travme: spolno ali telesno zlorabljanje, hudo čustveno prikrajšanost ali zanemarjanje. Tveganje je prav tako večje, če ima enako motnjo kateri izmed ožjih družinskih članov, kar pomeni, da je povsem možno, da je tveganje tudi genetsko.

 

Psihoterapevti ločijo tri skupine mejnih osebnostnih motenj, in sicer borderline, narcistično in shizoidno.
 

Za to osebnostno motnjo je značilno, da se človek močno in intenzivno boji izgube naklonjenosti bližnjih ljudi, kar je povod vsemu njegovemu obnašanju. To terja izjemno čustveno nestabilnost nenehne mešane občutke, in močno odvisnost od odnosov z drugimi. Ravno zaradi te odvisnosti in strahu pred izgubo tvegajo svoje odnose in so za okolico naporni, saj imajo izbruhe uporništva in besa ter nihanja razpoloženja. Za njih je možno destruktivno življenje (popivanje, uživanje drog, življenje pa izzivajo tudi s tvegano divjo vožnjo in pestrim spolnim življenjem). Na provokacije se običajno odzovejo z izbruhi jeze, fizičnim napadom, anksioznostjo ali depresijo. So zelo posesivni z močnimi izbruhi ljubosumja. Njihova samopodoba je nizka.

 

Od drugih pričakujejo pretirano skrb, sami pa se postavijo v vlogo nemoči, nebogljenosti. Izrazijo tudi močen izbruh jeze, kadar ne dobijo dovolj pozornosti. Možno je tudi, da manipulirajo s tem, da sami pretirano skrbijo za druge in s tem poskrbijo, da je drugi od njih v odnosu. S tem se želi zaščititi pred izgubo. Ko zazna najmanjša odstopanja, pa ima zopet hude reakcije. Ta strah pred samoto jih vodi v pretirano nadzorovanje drugih. Strah, da bi osebo izgubili, občutijo že v trenutku, ko začutijo, da v odnosu druga oseba ne misli enako, zato načrtno iščejo sebi podobne ljudi, da z njimi postanejo eno, torej da se zabrišejo meje. Odnosi z njimi so težki, za njih nikoli ne moreš dovolj dobro poskrbeti.

 

Od borderline motnje se razlikuje po tem, da se odvisnost od odnosov kaže na drugačen način. V ospredju je potreba po potrjevanju okolice (pohvale), saj je njihov največji strah razvrednotenje. Prepoznate jih po tem, da na ven izgledajo precej samozavestni in močni.

Torej bi motnjo najbolje lahko opisali kot človeka, ki ima zunaj masko veličastnosti, znotraj pa se skriva človek, katerega največji strah je, da je ničvreden. Pogoste reakcije so bes, agresija in razvrednotenje nasprotnika. Notranji svet narcistične osebe je torej precej prazen. Eden izmed dejavnikov tveganja, da se oseba sooča s to motnjo je pomanjkanje v otroštvu - izrazito nepravilno materino delovanje na otroka v najzgodnejšem obdobju. Do tega lahko pride zaradi samih posebnosti otroka (npr. hiperaktivnost) ali posebnost matere (npr. depresija), vsekakor pa gre tudi tu za prepletanje večih dejavnikov (alkoholizem staršev, izgube, hude travmatične doživetja). Vse to so vzroki, da ti ljudje iščejo varen odnos. Zapletejo se v začaran krog, saj odnose izgubljajo ravno zaradi strahu.

 

Hlepijo po visokih idealih, so ambizciozni, odvisni od uspehov in priznanj in od občudovanja drugih. S tem poskušajo polniti oziroma nadomeščati doživetja notranje praznine in prikrajšanosti. Znaki samostojnosti njim ljube osebe jih prestrašijo. Ta strah pa sproži bes in še večjo potrebo po nadzoru, partnerja istočasno izničujejo, razvrednotijo in od njega zahtevajo izjemno velike dokaze ljubezni in pripadnosti. Pogosto sanjarijo o brezmejni uspešnosti, moči, odličnosti, lepoti ali idealni ljubezni. Prepričani so o lastni enkratnosti in posebnosti. V medosebnih odnosih so lahko očarljivi in šarmantni, vendar izrazito manipulativni. 
 

Osnovna značilnost shizoidne osebnostne motnje je, da na zunaj deluje neodvisno, navidezno samostojno. Po eni strani se tak človek bližine boji, po drugi pa potrebuje nekoga, na katerega bi se navezal. Ker pa se počuti ogroženega, da ga bo drugi v tem odnosu ranil, ne zmore ustvariti osnovnega zaupanja v drugega človeka, temveč je stalno v paranoidni poziciji. Ne marajo bližine, ker se bojijo, da bodo s tem izgubili sebe. Enako hitro se lahko pojavi tesnoba, da bodo ostali sami, zato nenehno kolebajo med tem dvema situacijama - ko se oddaljijo, se skušajo ponovno približati. Za druge so videti dolgočasni, in da jih okolica ne zanima, so samotarji brez prijateljev. Ne zanima jih spolnost, pogosto delajo kot računalničarji.

 

Če vstopijo v partnersko in družinsko življenje, so zanesljivi oskrbovalci družine z materialnimi dobrinami, pred bližino, ki je ne zmorejo graditi, pa se pogosto umikajo v deloholizem. Zato je med izgorelimi sorazmerno največji delež shizoidnih oseb.

Tisto, kar so shizoidni kot otroci najbolj pogrešali, je materina empatija. S tem mislimo na pomanjkanje razumevanja za otrokove potrebe. Toge in krhke meje, šibka samopodoba, ki ji grozi preplavljanje, izkušnje, da bližina prinaša bolečine in napetosti, globoko nezaupanje, vse to so stiske in strahovi, s katerimi se spopada shizoidna oseba. Zato nadzoruje vsako osebo, s katero je povezan, poskuša nadzorovati vse okoliščine svojega življenja in dela. Nadzorovati skuša tudi mišljenje in čutenje bližnjih do te mere, da si jih neredko skuša povsem podrediti. S tem se varuje pred edino drugo strašljivo možnostjo, ki jo pozna: da izbriše svoje občutke in samega sebe ter se povsem podredi drugemu. Torej, da izgubi samega sebe.

 

Zdravljenje