Talent = IQ?
Pri opredelitvi pojma talent se velikokrat (še vedno) srečamo s stereotipnimi in/ali zavajujočimi mnenji. Dolgo časa je namreč prevladovalo prepričanje, da je pravi talent tisti, ki je imel v šoli same petice, se dokazoval z raznimi študijskimi tekmovanji in/ali je bil izstopal na umetniškem ali športnem področju, na primer pri igranju flavte ali nogometa. Če pristanemo na takšno razlago, potem lahko hitro zaključimo, da večina ljudi nima talenta in da ga posledično ne more razviti. Takšno razmišljanje je zgrešeno, saj dolgoročno ne vodi do uresničevanja naših potencialov.
Talent je treba pojmovati širše. V strokovnih krogih prevladujejo različna stališča, ali gre pri talentih zgolj za prirojene lastnosti ali pa se da talent sčasoma tudi pridobiti. Zagovorniki prirojenih lastnosti pravijo, da je treba biti pozoren na razliko med kakovostjo in količino. Večina posameznikov se lahko priuči neke sposobnosti tako, da bo sčasoma povečevala njeno količino, denimo več prevodov preprostega tujega besedila v enakem časovnem obdobju. Težje pa bo izboljševala kakovost, če za to nima ustreznih lastnosti, denimo lahko bo še vedno več prevajala tuja preprosta besedila, a ne bo zmogla preiti h kompleksnejšim.
Torej, imamo talent vsi?
Da in ne. Iz vsakdanjega službenega in zasebnega življenja je razvidno, da nimamo vsi enakih talentov. Nekomu hitreje stečejo tuji jeziki, drugemu pa matematične enačbe. Vendar če nam tuji jeziki ne stečejo, to še ne pomeni, da nimamo nobenega talenta. Zato lahko rečemo, da določen talent imamo vsi. Glavni izziv pa je, kako ga odkriti. Zlasti je to težavno, če gre za talent, ki ga šolski sistem ne potrebuje, ne odkriva in se z njim ne ukvarja. To postavlja odkrivanje talentov pred zahtevnejšo nalogo. Čeprav se sliši klišejsko, da ima vsak nek določen potencial oziroma talent, je temu tako. Vendar po drugi strani je daleč od klišejskega to, kako talent odkriti. Če nimamo te sreče, da bi se nam to zgodilo v času šolanja, hitro vržemo puško v koruzi, zlasti če se nam s prihodom v službo nič ne spremeni. Dejstvo je, da si s talentom nič ne moremo pomagati, če ga ne odkrijemo in razvijemo. Potrebna sta torej oba elementa – odkrivanje in razvoj.
Odkrivanje talentov – pot v (ne)znano
Talent je najlažje odkriti, če nam to pride spontano v času šolanja ali pri opravljanju kakšne aktivnosti. Če pa nimamo te sreče, je treba pogledati vase in z različnimi aktivnostmi oziroma pristopi. Tokrat ponujamo nekaj izhodišč, ki lahko predstavljajo dobro podlago za odkrivanje naših talentov.
- Sproščenost in lahkotnost: vprašajmo se, kaj počnemo sproščeno in lahkotno. Katere so tiste dejavnosti, pri katerih ne občutimo nobene teže oziroma se počutimo “lahkotno”?
- Občutek moči: pri izvajanju katerih dejavnosti se počutite močne? Kdaj imate občutek, da ste neko nalogo dobro izvedli in da vas je tako navdala z energijo, da bi kar nadaljevali?
- Ljubite ali sovražite: katere dejavnosti vas pritegnejo in povlečejo k sebi oziroma delujejo na vas kot magnet? Ali nasprotno: kaj vas tako odbija, da ne morete niti začeti z izvajanjem aktivnosti? “Ljubezen ali sovraštvo” do določene dejavnosti je lahko zelo dober začetek vaše poti odkrivanja in razvoja talentov.
- Hiter razvoj: na katerih področjih se je vaš razvoj odvijal hitreje kot pri ostalih? Kje izredno hitro osvajate nova znanja, jih povežete z obstoječim oziroma si želite vedno več novega?
- Uspehi: naredite prerez vaših aktivnosti v zadnjih nekaj letih. Na katerih področjih ste dosegali uspehe? Kaj vas je najbolj odlikovalo? Kje imate še rezerv?
- Kdaj “padem noter”? Pri katerih dejavnostih se potopite v delo tako, da pozabite na dogajanje okrog sebe in se šele čez nekaj časa zavedate časa in prostora? S tem, ko “pademo noter”, dobimo odličen pokazatelj, katere dejavnosti nas res pritegnejo in kjer bi kazalo razvojno vztrajati.
- Mnenje okolice: čeprav velikokrat pravimo, da se ne smemo ozirati na mnenja drugih, je kljub temu koristno, če včasih vprašamo svoje bližnje, kako oni vidijo naše talente. Morda se zdi nam povsem samoumevno, da na primer uspešno rešimo reklamacijo s težavno stranko. Okolica pa lahko to dojema kot zelo velik uspeh oziroma prepozna v nas sposobnosti, ki so nadpovprečne.
Pomembno je vedeti, da odkrivanje talentov ni enkraten dogodek, temveč se odvija v daljšem časovnem obdobju. Vsa navedena izhodišča lahko predstavljajo odskočno desko pri svojem raziskovanju in odkrivanju samega sebe. Morda ni odveč opozoriti na pomen pisane besede. Ko o določenih zadevah premišljujemo in razglabljamo, se nam v tistem trenutku zdijo sila pomembne, a kljub temu to čez dva dni pozabimo. Zato je smiselno, da si glavne stvari zabeležimo, saj si s tem ne samo olajšamo spomin, temveč si omogočimo tudi pregled razmišljanja v določenem časovnem obdobju. Kajti večkrat se izkaže, da kar se nam je danes zdelo zelo pomembno, se nam zdi jutri brez pomena in obratno.
Odkrijemo. Kako se dokazati?
Iluzorno je pričakovati, da bomo prišli v organizacijo in da bodo naši sodelavci in nadrejeni vedeli, kakšne potenciale imamo in kaj je treba narediti, da jih še naprej razvijamo. Zato je ključno poznavanje samega sebe. Z drugimi besedami: če se ne poznamo, bo šel naš razvoj bistveno počasneje. Organizacija lahko s svojim sistemom managementa talentov pripomore k temu, a prva žogica je vedno na nas.
Drugi korak je, poiskati si tako delo, s katerim bomo lahko naše talente razvijali in jih dokazovali. To seveda velja ob predpostavki, da poznamo naše talente. Že pred zaposlitvijo se temeljito pozanimajmo, katere bodo naše delovne obveznosti. Iščimo vzporednice med delom, ki ga bomo morali opravljati in našimi potenciali. V čim bolj zgodnji fazi opozorimo (bodočega) delodajalca na aktivnosti oziroma področja, na katerih bi bil lahko vaš doprinos večji in boljši.
Zlato pravilo pri razvoju in dokazovanju talentov je, da ne smemo nikoli obstati na mestu. Četudi nam trenutno delo gre dobro od rok, je treba imeti pogled še vedno usmerjen naprej. Bodimo samoiniciativni, predlagajmo izobraževanja in usposabljanja, ki bodo doprinašala k razvoju talentov. Ravno tako se potegujmo za naloge in/ali projekte, za katere menimo, da bomo preko njih razvijali naš talent.
dr. Valentina Franca za Mojedelo.com
