Psiholog / psihoterapevt

Pozdrav forumašem.
Do tega trenutka sem lahko samostojno uspešno odgovoril na večino vprašanj in dilem. Že od poznega otroštva pa na vsake toliko podoživljam izrazito negativno izkušnjo, ki je očitno pustila močnejše sledi, kot sem do tega trenutka mislil.
Pred časom sem se po dolgem razmisleku sicer poskusil zaupati najboljšemu prijatelju, a je reakcija potrdila domnevo, da bi mi prijatelji v tej situacij težko konstruktivno svetovali. Posledično sem se odločil poiskati strokovnjaka.

Ponovno naj omenim, da je situacija precej specifična, redka in ne povsem enostavna, zato bi pri sopomoči iskanja poti ven, potreboval resnično izkušeno in odprto osebo.
Zato prosim forumaše in forumašice če mi lahko svetujete kakšno konkretno ime - psihologa ali psihoterapevta. (Najboljša lokacija bi bila MB-CE-LJ-NM, a sem pripravljen iti tudi drugam). Vesel bi bil zlasti če bi mi lahko priporočili osebo na podlagi lastnih pozitivnih izkušenj.

Hvala za morebitno pomoč in pozdrav.

Prvo kot prvo ti priporočam da greš najprej k psihiatru, on ti lahko pove kako dalje in v primeru da jih rabiš, tudi da zdravila. Glede na to da si sam rekel da podoživljaš to negativno izkušnjo bi rekla, da je zelo verjetno, da boš dobil kakšna zdravila, ki bodo to konstantno razmišljanje o tem dogodku omilila.

Drugo kot drugo je to da si v naslov te teme napisal, da iščeš psihologa ali pa psihoterapevta, kar pa ni ok. Psihoterapevt je zadnja oseba h kateri se obrneš takrat, ko si že vse ostalo dal skozi. Prav tako moraš vedeti, da so psihoterapevti plačljivi (50€ na uro).

Kar se tiče same izbire terapevta je nekoliko nesmiselno, da bi ti kdorkoli drug svetoval. Ti sam si  moraš poiskati nekoga, ki ti bo ustrezal. Lahko pa opraviš več uvodnih razgovorov (Psihoterapevtski center v MB), ki niso plačljivi in se na podlagi tega odločiš za najprimernejšo osebo. Čeprav je tako, da te ponavadi oni sami usmerijo k nekomu, ki bolje pozna tiste z tvojimi težavami.

CLCH, zakaj pa je psihoterapevt zadnja oseba, na katero se obrneš? Oziroma, če drugače zastavim vprašanje - kakšna je razlika v pomoči, ki ti jo nudijo psihiater (razen tega, da ti lahko predpiše zdravila), psiholog in psihoterapevt, in kakšen naj bi bil vrstni red med njimi (iz napisanega sklepam, da najprej psihiater, potem psiholog, in nato psihoterapevt)?
Ker si napisala, da so psihoterapevti plačljivi, predvidevam, da psihologi niso in lahko dobim zanj napotnico? Jaz sem bila kar avtomatično prepričana, da so psihoterapevti in psihologi plačljivi, napotnico se dobi pa le za psihiatra

Tudi sama imam neke negativne "ostanke" iz otroštva (no, ne le iz otroštva ), povezane s konstantno čustveno zlorabo očeta alkoholika, ki jih nikakor ne morem sama predelati, da bi lahko šla čez to, zaradi česar se v odnosu do očeta še vedno ne znam upreti in postaviti sama zase (in seveda pridno prenašam čustveno zlorabo še naprej ), in zdaj že nekaj časa intenzivno razmišljam, da bi bilo mogoče pametno, da bi obiskala psihoterapevta. Ampak zdaj nisem več prepričana, da je to prava izbira, in bi mogoče morala obiskati psihiatra ali psihologa?

Zelo bi bila vesela razjasnitve teh pojmov

Link  KLIK.
Napotnico lahko dobiš za psihiatra in psihologa s tem da so čakalne dobe od treh do šest mesecev (tvojo zdravnico lahko prosiš za hitro ali pa celo nujno napotnico - ampak za slednjo moraš imeti upravičene razloge). Lahko si tudi poiščeš psihiatra ali psihologa ki je hkrati tudi psihoterapevt, ampak to ne bo ravno isto že zaradi tega ker nimajo veliko časa in imajo ponavadi zelo veliko pacientov.

K psihoterapevtu greš takrat ko imaš že vse skupaj razčiščeno, si popolnoma stabilen in potrebuješ nekoga, ki te lahko nauči kako se spoprijeti z anksioznostjo, strahom itd. Če potrebuješ pomoč torej pogovor in nekoga, ki ti lahko pove kako se s tem spoprijeti ti predlagam, da greš najprej k psihologu, če nimaš kakšnih drugih težav seveda.

*Psihoterapevti so plačljivi zato ker se izobražujejo zunaj Slovenije, saj tukaj ne moreš študirati psihoterapije.

EDIT:

 Šele zdaj vidim post nad seboj. Ana25 če ne rabiš zdravil ti bo psihiater to tudi povedal, še vedno ti pa lahko svetuje glede tvojih težav in te napoti kam drugam in celo napiše napotnico za psihologa. Ne govori mi da je to enako kot da bi nekoga z travmo, udaril z kladivom  kje si ti to sploh pobrala? 

Iz lastnih izkušenj ti lahko povem, da to ni res. Tisti, ki so skozi dali kakšno težko travmo jo ponavadi ne odnesejo brez posledic in v tem primeru ti zdravila lahko pomagajo, zdravila niso zato da bi čim manj razmišljal o vseh stvareh (spet popolen nesmisel) ampak jih dobiš zato, da ti pomagajo bodisi pri anksioznosti, depresiji itd. Ti imaš kar neke hude predsodke, kar se tiče psihiatrov in zdravil se mi zdi.

Popoln podpis pod Flafi in Ano25.
(mislim pa, da bi šlo tudi brez tistega "ne seri")

Harel, lahko se obrneš tudi sem, marsikje so zelo ugodni in/ali ti gredo zelo na roko z obročnim odplačevanjem ali popustom. In če se jim bo zdelo, da potrebuješ drugačno pomoč, te bodo tja tudi napotili - vsekakor pa se najprej obrni na psihologa ali psihoterapevta ali družinskega terapevta.

Tisti ugodnejši psihoterapevti so trenutno na polno zasedeni. Najugodnejšo možnost imaš če se vključiš v skupino kjer je cena 30 € na uro, ampak kar se tiče tega je tako, da so v skupini tisti, ki imajo skupni faktor. Obročno plačevanje lahko uveljavljaš če živiš v družini z nizkimi prihodki. Samo toliko za informacijo.  Pa mimogrede kot sem že zgoraj napisala na izbiro imaš Psihologa-Psihoterapevta in Psihiatra-Psihoterapevta.
 
Pa še toliko, da bo jasno kaj je kaj.

Komu je namenjena družinska terapija?

Družinska terapija je namenjena družinam, ki se srečujejo z različnimi izzivi, kot so:

•   težave v komunikaciji med starši in otroci
•   težave v razmejevanju med tastom/taščo in njihovimi odraslimi otroci s partnerji
•  težave pri vzgoji otrok
•  smrt, bolezen v družini

Hvala vsem dekletom za odgovor.

Naj povsem jasno poudarim, da nikoli in pod nobenim pogojem ne mislim obiskati psihiatra - ne zdaj, ne kadarkoli v prihodnje, ne glede na situacijo v kateri bi se znašel.
Iz izkušenj (negativnih) poznam razlike med psihiatrom in psihologom, zato že v naslovu apeliram izključno na slednjega oz. terapevta. Ne potrebujem namreč nikakršnih tablet (ki je pri psihiatrih avtomatski odgovor na vse; pa naj si bo to depresija, spolna zloraba, alkoholizem, ipd) in posledične popolne otopelosti - apatičnosti. V svoji koži se počutim dobro in imam urejeno življenje.
Potrebujem le človeka, ki mi bo v konkretni zadevi prisluhnil in znal podati konstruktivni nasvet. To je vse.

Ne bi želel da tema postane bojno polje "za" ali "proti" prvim ali drugim, preference se na podlagi prepričanj ali (še boljše) izkušenj navadno razlikujejo.

Hvala še enkrat za vaša mnenja, v kolikor pa bi upali zapisati kakšno konkretno ime na podlagi zkušenj, bom tega vesel (javno na forum ali na ZS).
Lep pozdrav.

Od kje ti te informacije? Ker ti lahko iz prve roke povem, da ni čisto tako.
Pa tudi glede družinskih terapevtov ni vse/samo tako, kot si kopirala - govorim pa (ponovno) iz lastnih izkušenj.

Harel, veliko sreče.

Osebno lahko priporočim Center za psihološko svetovanje Posvet in tam delujočo dr. Grad. Nahajajo se v Ljubljani in računajo simboličnih 5e na svetovanje. Čakalna vrsta ni tako huda kot kje v javnem zdravstvu, so diskretni in če potrebuješ kaj posebnega, ti bodo znali svetovati, kam se obrniti. O njih vem povedati samo dobro.. Mislim pa, da moraš pa hoditi redno in dalj časa k enemu svetovalcu, s katerem se ujameš - kamorkoli boš že hodil. Nihče ne bo serviral rešitev na pladnju, še vedno moraš do njih priti sam in primarno so psihologi in psihiatri za to, da te poslušajo in te pripeljejo do tega, da sam izluščiš v katerem grmu tiči zajec.

Takšne izjave me pa res razjezijo. Na podlagi ene negativne izkušnje ne moreš posploševati na vse.   Meni je popolnoma vseeno kam boš ti šel, ampak še enkrat ponavljam (tudi za vse ostale ki berejo to temo in si mislijo, da imaš ti prav). Psihiater ti ne bo predpisal zdravil če jih ti ne potrebuješ. Psihiatri ti prisluhnejo in svetujejo, prav tako lahko izvajajo avtogene treninge, kognitivno terapijo itd. 

Mimogrede to, kar si ti naštel zgoraj so osebe, ki velikokrat potrebujejo medikamento terapijo. Ti misliš da bo depresija kar magično izginila sama od sebe ali kaj? Ljudje ki so bili spolno zlorabljeni imajo kot posledico tega motnje spanja, obsesivno-kompulzivne motnje, disociacije, težave z anksioznostjo, so nagnjeni k samopoškodovanju itd.  Tega noben psihoterapevt ne bo mogel rešiti. Za alkoholike se niti ljubi ne pisat več. Ampak v glavnem ne podcenjuj psihiatrov in tistega, kar lahko oni storijo za tiste, ki potrebujejo njihovo pomoč.

Pa mimogrede to, kar si ti napisal ni izraženje preference ampak je izražanje presodkov.

Tanja informacije sem dobila od psihoterapevtskega centra v Mariboru.




Podpis pod tole.

Delujem dovolj blizu (očitno) tvoje stroke, da tudi sam podrobno vem kako ta deluje. Zato so tvoji izredno zavzeti in odebeljeni stavki v smer mene povsem odveč.
S podobnimi stavki so me želeli "oprati" leta nazaj, še danes sem ponosen da sem se postavil po robu in zaživel normalno življenje, stran od čudežnih tabletk in ustanov, ki samo pri nas letno obračajo milijone na račun navadno dokaj blagih težav mladih, ki jih z zapiranjem v razne zaprte ustanove in zadrogiranjem z antidepresivi spremenijo v poljudi, ki samostojnega življenja v večini primerov niso nikoli več sposobni in se med štiri stene takšnih ustanov vsaj v polovici primerov vračajo.
Ostal sem v stiku z nekaj ljudmi, ki so bili kot mladostniki enako hospitalizirani v ustanovo sicer bolj odprtega tipa. Način "zdravljenja" z različnimi "strokovnjaki" psihiatri sem spregledal kmalu in se mu uprl edini; z zavrnitvijo jemanja "zdravil" in kasnejšim izstopom, za katerega pa sem se kljub obljubam o popolnoma prostovoljnem zdravljenju boril slab mesec. Izmed desetih sovključenih v zdravljenje so trije kasneje storili samomor, preostali se še danes, po šestih letih vrtijo v začaranem krogu apatičnosti in popolne brezvolje, kot posledici dolgotrajnega jemanja "pomagal". Edini ki sem izstopil danes živim polno in v splošnem urejeno življenje, z odlično zaključenim izobraževanjem in morjem ciljev, ki me vodijo naprej. S tem nekonstruktivno debato s teboj tudi zaključujem.

In samo še tale misel: razne depresije res ne izginejo čudežno. Veliko uspešnejši pomagatelj kot bela tabletka pa je konstruktivna beseda izkušenega strokovnjaka.

Popcorn in Tanja - hvala, bom poskusil ;).

I say wat?   To stroko jaz poznam zato, ker se tudi sama zdravim zaradi depresije in ti lahko povem da mene ni še nihče zaprl nikamor. Antidepresivi te ne zadrogirajo, po njih nisi zadet itd. V realnem življenju je tako, da sam pogovor ne bo rešil ničesar, očitno še nisi naletel na dovolj hude primere (poporodna depresija, bipolarna motnja), da bi to vedel. Imaš ljudi, ki se ne morejo vstati iz postelje in razmišljajo samo o samomoru. Tablete niso vse, ampak so pa lahko velika pomoč. Pa mimogrede kar se tiče psihiatrov do zdaj sem bila pri treh (en je bil malo preveč čuden za mene) mi ni niti en rekel da so zdravila rešitev za moje težave. Vsi so se strinjali da potrebujem zdravila + terapije. Jaz imam psihiatra ki me zalaga z belimi tabletkami , psihologinjo, psihoterapevta (+ osebno zdravnico k kateri se lahko obrnem po pomoč.) All in all vse se da rešiti ampak ljudje smo si različni. Meni ustrezajo ti trije in jih ne bi zamenjala. Moje stanje se pošasi izboljšuje je pa tako da so kot pri vsemu vzponi in padci.

V psihiatrično ustanovo te lahko zaprejo samo če ocenijo da predstavljaš nevarnost sam sebi ali pa drugim in to šele z dovoljenjem sodišča. Imam prijateljico ki je psihiatru povedala da se hoče ubiti, ta ji je predlagal hospitalizacijo pa jo je ona zavrnila. Nihče te ne bo spremenil v polčloveka se ni za bat, psihiatri ne kujejo nobenih zarot proti tebi .

Se opravičujem, ampak tvoj post mi je res polepšal dan. Se že dolgo nisem tako nasmejala. Hvala.

Oprosti, CLCH, ampak tvoji odzivi na tej temi se mi ne zdijo ravno na mestu. Zato, če si ti potrebovala zdravila, ne pomeni, da jih vsak, ki ima kakršnekoli težave in zato, če jih nekdo ne potrebuje, še ni treba sklepati, da je apriori proti vsemu, kar je v zvezi s tem. Predvsem pa vedi, da nisi edina, ki ima ali je kdaj imela težave s tega področja in da imajo ljudje različne izkušnje (tudi s psihiatri) in jim tudi pomagajo različne stvari.

Meni pisanje Harla niti slučajno ne deluje tako, da bi potreboval kakšnakoli 'zdravila', ampak nekoga, ki bi mu prisluhnil in ga razumel - torej da se z nekom pogovori, ki se spozna na tovrstne težave. Ko berem tvoja sporočila, pa mi deluje, da mu hočeš na vsak način vsiliti tablete in ker on meni, da jih ne potrebuje, ga obtožuješ predsodkov.

Live & let live.