Hjo, BBCC, a sem izpadla arogantna? Se dogaja. Kratka sem, ker se mi ne zdi smiselno vlagat čas in energijo v vnaprej izgubljeno bitko.
Marsikatera od vas je morda ze kdaj (ali pa se vztraja s kom takim) zelela kaj odpraviti pri oz. z partnerjem, ker je vse ostalo stimalo, samo da je zdaj lazje govoriti, ker niste custveno vpletene. In marsikatera zenska je ze tolerirala hujse stvari pri moskem kot jaz, ki sploh ne toleriram, ampak sem samo odprla diskusijo o tem, ce se najde katera s podobnim primerom ali izkusnjo.
Nikoli. Če pa s tem misliš na moje pisanje na sosednji temi, naj ti zagotovim, da moj primer nima absolutno nobene podobnosti s tvojim, ker nikoli v svoji 20-letni "zgodovini vez" nisem bila v zvezi s takšnim človekom, kot ga ti opisuješ. Očitno imamo ljudje zelo različna dojemanja in definicije "fatalnosti". Me pa veseli, da te je moje sporočilo spodbudilo k razmišljanju 'na glas' o sebi.
Ne bi ti rada napovedovala prihodnosti, samo bi me pa na tvojem mestu zelo, zelo, zelo skrbelo, če bi me tip, s katerim 'planiram prihodnost' po komaj 3 mescih!? (saj komaj toliko sta skupaj, ne?) že veselo zlorabljal. Za razliko od tebe, je meni kristalno jasno, da this is as good as it gets oz. vse ker sledi, bo samo slabše. Samo jaz res nikoli, nikoli nisem trpela za klasičnimi "ženskimi boleznimi" kot je npr. slepo upanje, da se bo kdorkoli kar sam /ga bom jaz / sveti duh / bitja s Plejad / Kreator... nekega dne z lepega spremenil. Ne vem, maybe it's just me. I'm funny that way.